Talent se na ogled postavi
19.12. 2009, avtor: Irena Jenko
Tudi v Sloveniji bomo lahko kmalu spremljali parado takšnih in drugačnih talentov. Pa se tudi med nami skrivata Paul Potts in Susan Boyle?
Vabljeni k branju teksta z naslovom Slovenija ima talent. Kliknite tukaj!
Ko beseda nanese na oddaje iz franšize “Got Talent” (pri nas Slovenija ima talent)skoraj vsi pomislimo na Susan Boyle, ki je postala pravcata maskota tega resničnostnega šova, v katerem svoje mesto najdejo vsi talenti in antitalenti z dovoljšnjo mero poguma. Sem pa tja se kdo spomni še na Paula Pottsa, ki je bil pravzaprav prvi zmagovalec katerekoli “Got Talent” oddaje.
Paul Potts
Britanec, zaposlen v trgovini s prenosnimi telefoni, je leta 2007 občinstvo in neizprosno žirijo prepričal z operno arijo Nessun Dorma iz Puccinijevega Turandota. Kasneje se je sicer otepal obtožb, da je izučen operni pevec, a ker za svoje nastope nikoli ni bil plačan in je bila tudi njegova izobrazba precej neuradna, je obdržal svoj status amaterja in posledično malodane čudežnega dečka, ki je slavo našel s pomočjo televizijskega šova.
Prav to je pravzaprav tisto, kar privlači tako tekmovalce kot gledalce – tekmovalci bi radi našli priznanje za svoj talent, slavo in denar, gledalci pa naravnost ljubijo zgodbe o uspehih, še posebno če gre za navadne male ljudi, ki jim uspeh tudi privoščijo. Bolj povprečnega videza kot so, raje jim nataknemo krono na glavo. Če se zgodbe o grdih račkih, ki lahko uspejo tudi brez fizične transformacije v popolnega laboda, izkažejo za resnične, se namreč tudi sami počutimo malce bolje. Kot da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi nam. Kot da se čudeži res dogajajo.
Pravi dokaz v to smer je tudi Susan Boyle, gospa zelo povprečnega videza, ki je tudi obdelava z vsemi sredstvi sodobne kozmetične industrije ne bo spremenila v lepotno kraljico. Pravi čar Susan Boyle je prav v tem, da svoji zunanjosti ne more ubežati, a angelski glas je kljub temu njen. Njena transformacija v laboda se zgodi takrat, ko odpre usta in vsi skupaj malo uživamo, ko gledamo prekrške nad modelčki glasbene industrije.
Susan je ultimativni „underdog” (oseba, ki nima privilegijev in od katere vsi pričakujemo, da bo izgubila tekmo),
Kljub temu, da je zmago v 3. sezoni šova pravzaprav odnesla plesna skupina Diversity, se lahko Susan vseeno sladko smeji; skupine se spomni le malokdo, medtem ko je Boyleova nedavno izdala prvi samostojni glasbeni album, ki je vzbudil nemalo zanimanja. Največ pozornosti v tovrstnih oddajah žanjejo prav pevci, ki jih je bržkone tudi najlaže tržiti, a iskanje talentov pravzaprav zajema raznovrstne sposobnosti, od različnih plesnih zvrsti, igranja glasbil, borilnih veščin, pantomime, aerobike, komedije, pa do čarovniških nastopov, žongliranja in razkazovanja priučenih trikov živalskih ljubljenčkov. Omejitev pri področjih, ki jih zajemajo talenti, resnično ni.
Velika iskalnica talentov sedaj prihaja tudi k nam.
Da bi ločili zrno od plev bo v oddaji poleg glasov občinstva zaslužna tudi žirija. Prav primeren nabor sodnikov lahko bistveno pripomore k uspehu oddaje in ni naključje, da za žirantsko mizo sedi Simon Cowell, ki je oddajo tudi zasnoval. Cowell je dobro znan že iz oddaj American Idol in X Factor, kot najbolj osovražena in hkrati priljubljena osebnost iz tovrstnih šovov pa nedvomno pripomore tudi k večjemu interesu občinstva. Cowell je brutalno iskren, ima strupen jezik, a hkrati tudi izjemno dober nos za neodkrite talente, s katerim je ustvaril pravi imperij.
Cowellova protiutež v žiriji britanske različice oddaje je igralka Amanda Holden, ki je nežna in čustvena dušica, redno pa poskrbi tudi za zdravo mero solz ganjenosti. Malo težje kot na njo je narediti vtis na tretjega sodnika, nekdanjega urednika tabloidov in televizijskega voditelja Piersa Morgana.
Tudi v slovenski različici šova ne smejo manjkati primerni sodniki, kajti dobro uravnotežena skupina žirantov v oddaji pomeni pomembno dodano vrednost. Na redke fenomenčke kot je Susan Boyle namreč ne gre kar tako računati – televizijska juha mora imeti vse potrebne sestavine za uspeh tudi brez tega. Na slovenskem področju se je za strogega sodnika že večkrat izkazal Tomaž Domicelj in tudi Roka Goloba je bilo v nacionalkini oddaji Zvezde pojejo težko pridobiti na svojo stran. Imena tričlanske žirije še niso znana, gledalci pa si lahko le želimo kakšne Dade ali Branka Čakarmiša, ki sta bila strah in trepet sodelujočih v izboru za glasbeno skupino Popstars …
Vse skrivnosti oddaje bodo razkrite kaj kmalu, saj se avdicije pričnejo že januarja. Na predizborih bo kandidate ocenjevala komisija producentov PopTV in jih – če bodo dovolj dobri (in predvsem zanimivi) – povabila na sodelovanje v oddaji. Tam bodo nato nastopili pred občinstvom in žirijo, ki bosta odločala o njihovem napredovanju v polfinale in finale. Dva finalista tako na primer izbereta občinstvo in žirija vsak po enega (čeprav je res, da žirija izbira med drugo in tretjeuvrščenim kandidatom po volji občinstva). Da, ugajanje občinstvu je pri tem izboru še kako pomembno.
In kaj imajo od tega tekmovalci? Poleg tako želene prepoznavnosti v naši širni Podalpski deželici bo zmagovalca čakala tudi nagrada v vrednosti 50.000 evrov. Ostalo pa je kot ponavadi stvar lastne iznajdljivosti …
Vabljeni tudi k branju teksta z naslovom Slovenija ima talent. Kliknite tukaj!
- natisni/pošlji/povej naprej:
ključne besede: amanda holden • got talent • simon cowell • slavni • slovenija ima talent • susan boyle • talent • zvezde
- sorodni članki:
