Arhivi značke: rekreacija

Tek na smučeh, kondicija

Dobra kondicija v smučarskem teku pomeni, da lahko brez postanka tečete v lahkotnem ritmu približno uro in pol. In pri tem uživate.

Naslovna slika za prispevek Tek na smučeh, kondicija

Pomembno je da na tekaških smučkah uživate. Če ste popoln začetnik, se lotite učenja teka s polno mero potrpežljivosti. Zakaj? Tudi če ste fizično dobro pripravljeni, je pri teku na smučeh vrsta dodatnih parametrov, ki vplivajo na to, da ste na smučkah skladni. To so koordinacija, ravnotežje ter prilagodljivost snežni podlagi ter tehniki. Pri začetnikih, ki še niso vešči povezanosti omenjenih elementov, velikokrat privede dobesedno do mučenja na smučkah. A že potrpežljivo piljenje tehnike kaj kmalu prinese napredovanje. Le vztrajati je treba.

Tek na smučeh krepi srce

Pa začnimo najprej s pomenom kondicije v teku na smučeh. Vadba teka na smučeh veča moč srca in njegovo sposobnost črpanja krvi; omogoča, da z vsakim udarcem srca črpa več krvi, kar veča sposobnost hitrejše izmenjave kisika iz pljuč v kri in nato v vse dele telesa. Redna vadba dejansko izboljšuje delovanje srca in ga razbremenjuje. Ena najpomembnejših sprememb je, da se mišična vlakna v srčni steni podaljšajo, zaradi česar se lahko srčna prekata razširita, sprejmeta in nato iztisneta v vsaki kontrakciji (kontrakcija = krčenje) več krvi. Hkrati se razširijo tudi srčne žile, ki oskrbujejo srčno mišico in ji na ta način dovajajo več krvi, s tem pa tudi kisika. Ker ima trenirano srce večjo moč kontrakcije, iztisne več krvi kot netrenirano in bije počasneje, kadar človek miruje. Srce lahko opravi večje delo, torej lahko pošlje v žile več krvi in se pri tem manjkrat skrči. Tako ima srce več časa, da si odpočije in si nabere novih moči za naslednjo kontrakcijo.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Tek na smučeh

Določite si cilje

Da dosežete kondicijo za igranje na smučkah torej potrebujete stopnjevano treniranje. Pomembno je da si določite cilje. Danes 30 min neprestanega teka, jutri 45 minut in tako naprej… Vsebina treninga potem popolnoma zavisi od cilja – ali tečete za dobro počutje, ali mogoče želite tudi okusiti slast tekmovanja na tekaških smučeh. Pri slednjem seveda postopno vključujete razvoj tekmovalne kondicije. To pomeni treniranje različnih intenzivnosti in dolžine teka, z istočasnim poudarkom na zadostni količini počitka.

Prisluhnite svojemu telesu

Vsekakor se ravnajte po individualnem notranjem kompasu. Ne glede na to, koliko imate kondicije, vedite, da se le-ta z rednim tekom povečuje. Poslušajte notranji glas, ki vam zagotovo najbolje svetuje koliko časa uživati na snegu in v kakšni intenzivnosti. Tako boste čez določen čas lahko premagovali daljše in zahtevnejše profile terena. Tako v naravi, kot na osebnem nivoju.

Preberite tudi: Tek na smučeh - idealna zimska aktivnost | Tek na smučeh - klasična tehnika | Tek na smučeh - drsalna tehnika
powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Tek na smučeh - tečaji - Zlata leta in Maja Benedičič

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Tek na smučeh, klasična tehnika Tek na smučeh, drsalna tehnika oz. skejt Pogovor s padalcem, hudičkom, Jakom Benedikom Razmišljate, da bi začeli teči? Kaj je joga? Antioksidanti varujejo pred poškodbami tkiva

Tek na smučeh, klasična tehnika

Tek na smučeh je sestavljen iz dveh vrst slogov, drsalni in klasični slog. Slednji je pri učenju začetnikov na prvem mestu, je pa tudi ljubši slog naše najboljše tekačice Petre Majdič.

Naslovna slika za prispevek Tek na smučeh, klasična tehnika

Klasična tehnika je v primerjavi z drsalno bolj podobna naravnemu gibanju, torej hoji in teku na suhih podlagah. Smuči večinoma postavljamo vodoravno, gibanje poteka naprej, torej se kaj kmalu počutimo pri klasiki povsem domače. Pri klasični tehniki vedno lahko hodimo, če se nas poloti utrujenost. Lažje se ustavimo ter hitreje dobimo hitrost. Klasično tehniko lahko vedno prakticiramo tudi na neurejenih površinah, z narebrenimi smučkami lahko že po zvoženem kolovozu z le malo snega naredimo koristen popoldanski sprehod. Pravemu klasičarju pa se ob urejeni smučini le še zasmeje srce. Kajti tek po “špuri” predstavlja izvajanje domala vseh elementov klasične tehnike.

YouTube Preview Image

Elementi teka pri klasični tehniki

Klasična tehnika je tako tekmovalna kot rekreativna oblika teka na smučeh, je starodobna disciplina nasproti drsalne, ki je stara šele kakih 25 let. Izvajamo jo na urejeni smučini (tekači uporabljamo izraz “špura”). Elementi teka, ki jih najpogosteje izvajamo, so soročni odriv, dvotaktni diagonalni korak in korak s soročnim odrivom. Soročni odriv pomeni odrivanje z rokami brez uporabe nog, večinoma se uporablja na ravnini z blagim spustom. Dvotaktni diagonalni korak uporabljamo za tek navkreber, pri tem se odrivamo z vsemi udi. Korak s soročnim odrivom pa uporabljamo na ravninah ter rahlih vzponih, pri tem se odrivamo tako istočasno z rokami kot izmenično z nogami.

YouTube Preview Image

Priprava opreme

Klasičnim smučem je potrebno pred tekom ustrezno namazati drsno ploskev. Slednja se namaže v predelu pod stopalom, kjer se smučka pohodi, ko naredimo odriv v smeri naprej. To pa nekatere odvrne od teka v klasičnem koraku, saj predstavlja dodatno nabavo raznovrstnih voskov ter klistrov in seveda ustrezno znanje. Temu se lahko spretno izognemo ob nabavi narebranih smuči, ki vedno primejo, to pomeni, ko naredimo odriv nam smučka ne oddrsava nazaj. Za klasičen slog potrebujemo ustrezne palice. Pomembno je, da so razmeroma lahke, imajo primerno trdoto in trpežnost. Pred vadbo moramo nujno urediti zanke. Le-te morajo biti vedno pravilno nastavljene, da omogočajo dober oprijem roke. Poleg ustreznih oblačil je tretji nepogrešljivi del seveda obutev. Glede na izkušnje je optimalen polvisok čevelj, ker je primeren za obe tehniki teka. Preden kupite oz. si sposodite čevlje, preverite še vezi. Večinoma so na trgu vezi, ki ustrezajo vsem zatičem čevljev. Razlika je le pri vezeh za pohodništvo, ki so bolj robustne in odpornejše.

Priporočena oprema:

Klasične smuči: Oznaka C, dolžina = višina tekača + od 25 cm do 40 cm (npr. 190 cm + 25 cm = 215 cm). Delež, ki ga prištevamo k višini tekača progresivno pada z rastjo tekča.

Palice: dolžina = višina tekača – 25 cm (npr. 190 cm – 25 cm = 165 cm).

Čevlji: udobni, topli, zračni, ne premajhni in ne preveliki.

Oblačila: morajo zadostiti namenu teka in intenzivnosti naprezanja. Priporočeno je večslojno oblačenje, vrhnji del naj bo zaščiten proti vetru, a obenem zračen. Tekaške rokavice nas obvarujejo pred mrazom ter žulji, poleg tega pa omogočajo dober oprijem v zanki tekaške palice. Ne pozabimo na kapo in očala ter kremo za sončenje.

Preberite tudi: Tek na smučeh - idealna zimska aktivnost | Tek na smučeh - kondicija | Tek na smučeh - drsalna tehnika
powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Tek na smučeh - tečaji - Zlata leta in Maja Benedičič

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Tek na smučeh, drsalna tehnika oz. skejt Tek na smučeh, kondicija Pogovor s padalcem, hudičkom, Jakom Benedikom Razmišljate, da bi začeli teči? (P)ostati vitalna. Kako? Osnovna oprema rekreativnega plavalca

Tek na smučeh, drsalna tehnika oz. skejt

Drsalna tehnika je mlajša različica pojavnih oblik teka na smučeh. Je hitrejša in bolj dinamična od klasične tehnike. Pri osvajanju tehnike drsalnega koraka vam predznanje drsanja ali rolanja še kako pomagata.

Naslovna slika za prispevek Tek na smučeh, drsalna tehnika oz. skejt

Drsalna tehnika je iz vidika osvajanja gibanja bolj zahtevna od klasične tehnike. Prenašanje težišča iz smučke na smučko, ki so venomer v škarjastem položaju, zahteva za začetnika veliko ponovitev ter priporočljiv nasvet strokovnjaka. Odrivanje pri drsalni tehniki poteka v smeri v stran in naprej iz roba smučke, kar je bistvenega pomena, da smo hitrejši kot klasični tekači. Istočasno zamahovanje z rokami naprej in gor je podobno skoku v daljino. S tem prenesemo težišče naprej in preprečujemo, da bi sedeli na smučkah. Zato je priporočljivo, da začetnik ter tudi izkušen tekač pred vsakim treningom teka naredi komplet imitacijskih vaj na mestu brez opreme.

YouTube Preview Image

Drsalna tehnika je na programu uradnih tekmovanj šele od leta 1985. Nastala je kot posledica poldrsalnega koraka na klasičnih smučeh, ki se je uporabljal pri prestopanjih v zavojih in menjavah smučin. Drsalna tehnika je pri večini rekreativnih tekačev bolj priljubljena, predvsem zato, ker ni potrebno mazanje drsne ploskve.

Elementi drsalne tehnike

Poznamo 5 glavnih elementov drsalne tehnike. Drsalni in poldrsalni korak sta elementa, ki se ju učimo na začetku osvajanja drsalne tehnike. Daljši dvojni drsalni korak se uporablja na ravninah ter blagih spustih, pri katerem soročno odrivamo na vsak drugi korak. Krajši dvojni drsalni se uporablja na vzponih. Enojni drsalni korak je primeren za ravninske predele ter rahle vzpone, če je drsnost dobra. Pri slednjem izmeničnim odrivom z nogami sledi vsakokratni soročni odriv z rokami.

YouTube Preview Image

Priporočena oprema za drsalni korak:

Vsa nujno potrebna oprema za drsalno tehniko je drugačna kot za klasično tehniko.

Pri smučeh je drsalna smučka krajša, manj prožna ter bolj ravnih krivin. Palice so daljše, čevlji pa so prosti v gležnju ter mehkejšega podplata.

Smuči: Oznaka S (skating), dolžina = telesna višina + od 15 do 20cm (npr. 180 cm + 15 cm = 195)

Palice: dolžina = telesna višina – 15 cm (npr. 180 cm – 15 cm = 165 cm)

Čevlji: udobni, zračni, ne premajhni in ne preveliki, priporočamo kombiniran čevelj, ki je primeren za obe tehniki teka.

Oblačila: oblačila morajo zadostiti namenu teka, intenzivnosti naprezanja ter vremenskim razmeram. Če se učite teka na tečaju, je priporočljivo, da se oblečete več. Med tečajem tečete ali stojite na miru, ko poslušate učitelja. Zato je večja verjetnost, da vas zebe, kot če tečete nepretrgoma.

Med tekom na smučeh ne pozabite na tekočino, četudi niste žejni, je poraba vode v zimskem času velika.

Preberite tudi: Tek na smučeh - idealna zimska aktivnost | Tek na smučeh - kondicija | Tek na smučeh - klasična tehnika
powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Tek na smučeh - tečaji - Zlata leta in Maja Benedičič

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Tek na smučeh, klasična tehnika Tek na smučeh, kondicija Pogovor s padalcem, hudičkom, Jakom Benedikom

Pogovor s padalcem, hudičkom, Jakom Benedikom

»Letenje telesa pri 200 do 500 km/h je tako lepo, da tega ne morem opisat. Svobodo, užitek, adrenalin, vse to skupaj lahko verjetno doživiš samo na nebu.«

Naslovna slika za prispevek Pogovor s padalcem, hudičkom, Jakom Benedikom

Jaka Benedik, ti si hudiček. Oz. pravilneje član padalske skupine Hudički, ki je na 5. odprtem državnem prvenstvu v skupinskih likovnih skokih – četvorke osvojila prvo mesto. In ta skupina je v bistvu tudi slovenska padalska reprezentanca?!
Ja, to je tak šport, da se za reprezentanco izbirajo celotne ekipe, ne posamezniki. V Sloveniji imamo izbirne tekme na vsaki dve leti. Na teh tekmovanjih, ki so hkrati tudi državna prvenstva pripade zmagovalni ekipi tudi naziv Slovenska padalska reprezentanca v likovnih skokih. To je velika čast, saj imaš pravico zastopati državo na vseh največjih mednarodnih tekmovanjih. Je pa ob tej pravici to še večja obveznost in pravi projekt, saj npr. dobi reprezentanca od zveze za udeležbo na SP le okrog 20 odstotkov sredstev, za trening pa nič. Prepuščeni smo torej samo svoji iznajdljivosti in entuzijazmu, ki pa ga po šestih letih trdega dela počasi zmanjkuje, posebno v trenutkih, ko si moraš kupiti celo slovensko zastavo za na svetovno prvenstvo iz svojega žepa.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

ekipaČe razumem bistvo tekmovanj v likovnih skokih: skupine morate v zraku v enakem času sestaviti čim več formacij. Trenirate na tleh, na asfaltu, veliko vlogo pa ima snemalec, ki je zelo pomembne člen vaše skupine? V bistvu on prinaša dokazno gradivo, da ste naredilo toliko in toliko zračnih akrobacij?
Skok se pripravi na posebnih vozičkih na tleh. Zapomniti si je treba namreč veliko število likov, ki jih potem v zraku tudi izvedeš. Vozički služijo za orientacijo, leteti pa se lahko naučiš samo v prostem padu. Namen tekmovanja je, da v 35 sekundah tekmovalnega časa v prostem padu izvedeš čim več likov oz. zračnih akrobacij, kot jih imenuješ ti. Za vsak pravilno izveden lik dobiš po točko. Kdor zbere v vseh skokih na tekmi največ točk je zmagovalec. Preprosto, ne?! Sodniki razsodijo o skoku takoj po pristanku ekipe. Posnetek jim dostavi snemalec, ki ima digitalno videokamero pritrjeno na čeladi in budno snema. Če je kaj neposnetega, smo si takoj prislužili minus točke. Lahko bi rekli, da je snemalec pri nas tako pomemben, kot pri nogometaših vratar.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

oprijemKoliko padalskih skupin, ki v Sloveniji skače likovne skoke, sploh obstaja? Število skupin (nasploh padalcev) torej iz leta v leto konstantno raste? Zakaj? Je to zaradi tega, ker padalstvo ni več tako nevarno (bolj varna padala) ali pa se mogoče drug vzrok skriva v tem, da padalstvo ni več tako drag, ekskluziven šport, kot se nam je zdel še pred nekaj leti?
Na državno prvenstvo ponavadi pride nekaj čez 10 ekip, torej 50 tekmovalcev. Resnih je približno polovica teh ekip. Res je da je padalcev iz leta v leto več. Vzrokov je verjetno več, predvsem liberalizacija šolanja in odprtost v svet, tako da lokalni ”kralji” počasi izgubljajo veljavo. Kar se tiče cen, pa je padalstvo v bistvu zelo podcenjeno glede na to, kar dobiš za nek (dokaj majhen) denar. Npr. v primerjavi s kakšnim jezikovnim ali pa računalniškim tečajem: 20 ur traja naš osnovni padalski tečaj, ta stane 45.000 SIT (39.000 za študente), v tej ceni pa so vštete še tri vožnje z letalom, trikratna izposoja padala in opreme, videoanaliza skokov … Se ti zdi skakanje še zmeraj drago?

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

skokKar hitro sva prišla do denarja. Pa obdelajva to temo … Ti si že skorajda profesionalni padalec (vsaj po času, ki ga porabiš na ali nad letališčem), po moje se ti stroški seštevajo drugače, kot “navadnemu, običajnemu” padalskemu amaterju. Kolikšni so resnični, pravi stroški padalca, ki naredi v povprečju npr. 4 ali osem skokov na mesec. Jih ljubitelj padalstva v povprečju sploh naredi osem na mesec?
Popolnoma si zadel. 50 skokov letno je lepa številka za rekreativnega padalca. Skok iz višine 3000-4000 metrov stane okoli 4.000 SIT. Pa tudi padalo, ki je popolnoma varno in primerno za rekreativno skakanje lahko dobiš že za 300.000 SIT. Mislim, da je padalstvo cenovno kar konkurenčno drugim oblikam rekreacije, mislim pa da užitek, zadovoljstvo odtehta marsikaj.

Navkljub tem zneskom (ki se meni ne zdijo pretirani), pa adrenalin, ki ga dobiš s skokom “direkt v žilo”, odtehta malo tanjšo denarnico, kajne?
Letenje telesa pri 200 do 500 km/h je tako lepo, da tega ne morem opisat. Svobodo, užitek, adrenalin, vse to skupaj lahko verjetno doživiš samo na nebu.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

hoplaZa teboj je več kot tisoč skokov. Je doza adrenalina še zmeraj tako velika kot ob prvih skokih? Kaj se je spremenilo? Po moje (za informacijo: novinar ni še nikoli skočil s padalom) sedaj bolj uživaš v skoku, ko ni več prisoten faktor strahu?
Glede adrenalina in strahu je stvar zelo različna od človeka do človeka. Mislim da je adrenalina pri vseh drugih športih (smučanje, MTB, hokej), ki se odvijajo hitro, precej več kot v padalstvu. Na nebu se nimaš kam udarit, vse je tako naravno, lepo sproščujoče. Seveda igra pri vsakem skoku varnost najpomembnejšo vlogo, vendar lahko nevarnost s primerno pripravo skoka in spoštovanjem naravnih elementov znižaš na minimum. Z izkušnjo lahko rečem, da se po več sto skokih spoštovanje do naravnih elementov zagotovo poveča. Je pa tako kot pri vseh športih: ko si nabereš 10 let izkušenj, vidiš veliko stvari, ki jih začneš resnično upoštevati. In tako načeloma nisi več tako nor, kot na začetku športne kariere.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

padKoliko skokov pa v povprečju naredi padalec, da se otrese strahu? Se ga sploh lahko otrese? In ne nazadnje, za samo varnost je pa vseeno bolje, da se malo bojiš preden vstopiš v tisto praznino na ne-vem-koliko tisoč metrih?
Jaz osebno sem zmeraj občutil malo strahu. Na začetku so vsi hoteli, da me je strah, pa me je v bistvu po 1000 skokih bolj. Jaz temu ne rečem strah, ampak spoštovanje do padalstva. To je tisti pozitiven občutek, strah pa je zame nekaj negativnega. Strah v končni fazi pripelje do stresa, človek pod stresom pa ne funkcionira brezhibno. Najboljši recept pred vsakim skokom je malček spoštovanja do tega kar počnemo in kar se dogaja okrog nas ter čim večja sproščenost in popolno zaupanje samemu sebi. To zaupanje pa si pridobiš z dobro pripravo na zemlji, predpogoj so seveda kvalitetni in razgledani učitelji padalstva. Glede praznine pa – padalec odskoči v zračni tok letala pri hitrostih okrog 100 km/h in izraz “praznina” v padalstvu ne obstaja.

Metri globine pod teboj, ko si tam zgoraj … Ponavadi se skače … s kakšne višine? 2, 3 ali 4 tisoč metrov? Rekord pa je?
Začneš s tisoč, stari padalci pa skačejo največ iz tri ali štiri tisoč metrov. Iz te višine si v prostem padu eno minuto. Rekord, takrat ko je NASA testirala skafandre za Apollo, je skok iz balona na približno 34 kilometrih. Noro!

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

hudickiKaj padalci (v smehu), razen da se vam ne odpre padalu, še ne marate? Mraza? Kaj gre tebi osebno najbolj na živce pri padalstvu?
Zapletena organizacija in ljudje, ki jo še bolj zapletajo. Premajhna razgledanost vodilnih ljudi v padalstvu. Zato pa se v naš šport priliva malo denarja in malo novih ljudi. No, so tudi izjeme in tudi stvari se obračajo na bolje. Končno. Mraz je zelo relativna reč – tudi lani pozimi smo trenirali po 10 skokov na dan pri minus 30 stopinj Celzija na visokih višinah. Pa je bilo zato, ker smo dobro ogreli zlagališče in letalo, vse OK. Saj ljudje tudi smučajo pozimi, na minus stopinjah, a ne?! Ni razlike.

Mi lahko kot laiku, ki ga zanima skok v tandemu, razložiš ves postopek prvega skoka? Cena, ko skočiš v varnem zavetju inštruktorja, se giblje tam okrog 20 ali 30 tisočakov tolarjev?!
V Sloveniji je cena kar fiksna: 25.000 tolarjev za študente in 28.000 za vse ostale. Postopek za skok v tandemu pa je naslednji:
• 20 minut priprava in dodelitev nalog, ki jih boš v zraku izvedel
• 15 minut oblačenje in priprava na letalu
• 20-30 minut vožnja z letalom
• 25 – 60 sekund prostega pada
• 7-10 minut letenja z odprtim padalom, ki ga po želji vodi potnik
- pristanek izvede učitelj
• čestitke in podelitev skromne diplome za velik dosežek

Jaz osebno učim ljudi tako, da skočijo sami, name pa “pozabijo”. Sam skrbim samo za njihov užitek in varnost. Mislim, da to znajo cenit, pa tudi zelo veliko imajo od takšnega skoka.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

letaloTi veljaš že za dokaj izkušenega padalca. To velja samo za Slovenijo ali pa si z več kot tisoč skoki nabral veliko kilometrine tudi za normative v tujini?
1300 skokov, 15 ur prostega pada, učiteljski izpit, tandem izpit, reprezentant, 5x državni prvak, nasilec vseh slovenskih rekordov, udeleženec SP. Veliko ljudi poznam v tem športu, veliko debat je za menoj ter spoznanje, da nas cenijo tudi v tujini. K temu največ pripomore fanatični entuziazem, ker sem sam z vsem srcem, dušo in telesom v tem športu. Glede športnih dosežkov pa kotiramo na sredini svetovne lestvice in v državi, ko si moraš kupiti zastavo za na SP sam …

Mnogi se bojimo višine. Kaj meniš, lahko ta strah premagamo s skokom v tandemu? Kakšne so vaše izkušnje?
Večina ljudi tvojega kova je stala na višinah do 100 metrov in gledala dol. Z 3.000 metrov pa to ni več višina, je druga dimenzija. Vidiš, se zavedaš, da ne boš le skočil in že po sekundi butnil v tla. Čutiš, da boš najprej letel, letel in letel. Večina ljudi, ki skače (samostojno ali v tandemu), ti lahko to potrdi. Že padalci, ki skočijo v tandemu, gledajo po skoku na svet drugače. V ekipi je tudi nova članica, Petra Jerebic.

Verjetno pa, kljub temu, da nevarnosti ne kličeš, ponavadi le pridrvi, ko jo najmanj pričakuješ? Si imel kakšno težko izkušnjo, v kateri te je bilo strah za svoje življenje?
Celotno šolanje je v bistvu priprava na en ali dva skoka v karieri, ko gre kaj narobe. Na 500 metrih pri hitrosti 50 m/s ni časa za strah, takrat moraš “preprosto” izvesti postopke, ki te bodo varno pripeljali na zemljo. Za menoj je, kljub tisočim skokom, samo eno odpiranje rezervnega padala. Veliko vlogo v padalstvu igra samozavest. Že pred prvim skokom si jo moraš pridobiti in tudi tukaj je poseben čar. Zaupati sebi.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

letenjeKateri so najpogostejši vzroki nesreč, ki se zgodijo pri skakanju s padali? Sam moram priznati, da se prej spomnim kakšne nesreče jadralnega kot “pravega” padalca.
Nesreč je relativno malo, se pa dogajajo. Struktura nesreč se je s prihodom hitrih padal, s katerimi skačemo tekmovalci, spremenila. Približno 50 odstotkov nesreč je klasičnih: težave pri in med odpiranjem padala, druga polovica nesreč pa nastane pri pristanku.

V časopisu Dnevniku sem prebral, da se je pred leti v vaši ekipi zgodila nesreča, ko je se je v Majo Šalamun zaletel kamerman. Hudička je, na srečo, baje le za nekaj trenutkov izgubila zavest?
Ja, to je bilo v peti rundi na svetovnem prvenstvu. Šlo nam je nad pričakovanji, borili smo se za prvo petnajsterico, vsi smo leteli na robu ali pa malo čez naše sposobnosti. Bili smo najmlajša ekipa na prvenstvu, z najmanj skoki in izkušnjami, pa tudi jezni, ker smo skoraj vse sami plačali (edini na SP!). Tako se je na robu naših zmožnosti pač zgodila nesreča, prej napaka z obilico smole. V sekundi, ko se je to zgodilo, smo vedeli, da je prvenstva tekmovalno za nas konec. Po drugi strani pa smo bili že v zraku vsi veseli, ker je bilo z Majo vse v redu. Kajti že sama je odprla padalo in varno pristala. Če ne, bi ji padalo odprli mi.

Proti Zemlji padalec, preden odpre padalo, leti s hitrostjo 180 kilometrov na uro. Kako možgani dojemajo informacije takrat, ko se zemlja približuje dobesedno vrtoglavo?
Nad 700 metri, torej nad višino, ko odpiraš padalo, je zemlja tako daleč, da v bistvu ne vidiš, da se bliža. Uživaš, si v drugem svetu, kjer ni stresa, je samo svoboda. Vrtoglavo pa se začne bližati pod 300 metri (seveda bi moral takrat že vsak “normalen” padalec imeti odprto padalo). Za to vrtoglavico moraš vprašati kakšnega “bejzerja” (BASE jumperja). Oni temu pravijo v angleščini ”groundrush”. Sam sem jo doživel parkrat, ko sem bil še mlad (in nor).

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

likPadalo odpirate na približno 900 metrih. To drži? Kako med letenjem določite višino? Vidite hišo in rečete: “aha, bajta je sedaj velika kot vžigalice, zdaj pa le odprimo tale dežnik”?
To so zgodbe starih padalcev, ko je bila tudi oprema drugačna. Sedaj imamo višinomerje, tako analogne na rokah in digitalne v čeladah, ki ti zapiskajo na določeni višini. Šport je z razvojem tehnike zelo napredoval …

V filmih marsikdaj vidimo prave zračne vragolije … Razbij nam iluzije, povej, kaj je na meji (ne)mogočega? Torej npr. hudobec P. Swayze je skočil iz letala s padalom, Keanu Reevesa pa je v letalu pustil brez padala (in brez pilota). Kaj mu je storiti? Si res lahko Keanu Reeves reši življenje, če skoči za padalcem, ter ga ujame v zraku?
Načeloma je večina filmskih kadrov (že od starih jamesbondov naprej) posneta v živo z najboljšimi padalci na svetu. Izjema so seveda portreti igralcev, vendar dvojniki v nevarnih kadrih opravijo levji delež posla. V filmu modificirajo samo višine izskoka in višino odpiranja padala. Malo “šminke” pa je za filmsko meko v Los Angelesu itak obvezno. Fotografija Borisa Pečnika: Po končanem delu v formaciji padalci odletijo po nekaj 100 metrov narazen, da si zagotovijo varen prostor za odpiranje padala.

Padalski kombinezoni so zares sešiti tako, da vam omogočajo premagovanje tudi v horizontali, torej ne samo v vertikali? Se res lahko na nek način lovite “tam gori”?
Že z spreminjanjem položaja telesa lahko letiš tudi horizontalno, spreminjaš hitrost padanja, določeni kombinezoni pa te stvari le še izboljšajo. Mislim, da letimo v formacijah in se ne lovimo. Lovili so se pred 50 leti.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

nebo1Počasi bom zaključil, ker vidim, da si že nestrpen, ko nesrečen pogleduješ v nebo, ki te vabi. Povej, kakšno je življenje padalca na tleh, če je par tisoč metrov nad nami tako razburljivo. Hudiček Jaka, je sploh mogoče živeti na tej trdi zemlji?
Je bolj težko, ker stalno nekaj delaš v veliki želji, da bi čimprej spet skakal. Padalstvo pač zahteva ogromno odrekanja na vseh področjih, ampak jaz se teh težav ne bojim. In se jih vsaj toliko časa ne bom, dokler tako uživam kot sedaj … tam, med oblaki.
Hvala za intervju, hudiček Jaka.

Našega zanimivega sogovornika lahko najdete na naslednjih naslovih:
Jaka Benedik: 041 971 447
e-pošta: pk_andromeda@yahoo.com
spletna stran: www.geocities.com/andromedaskydiving
Padalski klub Andromeda skydiving
Slovenija
Vodovodna 39
1000 Ljubljana
fax: + 386 1 511 15 90
ali
Ul. Zlatke Karer 16
2204 Miklavž na Dravskem polju

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Skoki v tandemu za vse, tudi za zlatoletnike Zakaj bi plavali le poleti? (P)ostati vitalna. Kako? Tek na smučeh, klasična tehnika Tek na smučeh, kondicija Občutek manjvrednosti