Arhivi značke: hudiček

(Skoraj) vse o Miklavžu

Sveti Nikolaj, nam bolj poznan kot Miklavž je prvi izmed treh popularnih dobrotnikov, ki v decembru obiščejo in obdarijo otroke.

Naslovna slika za prispevek (Skoraj) vse o Miklavžu

Zimski čas je po prastarem pojmovanju obdobje, ko se na Zemljo vračajo duhovi prednikov. Ljudje so verovali, da se jim bodo približali, če se bodo našemili in jim postali čimbolj podobni. Nekdanjo resno versko obrednost so kasneje zamenjali z burkaštvom in veseljačenjem. Cerkvi takšen pristop ni bil všeč, zato so poskušali tovrstne šege čimbolj prilagoditi svojim nazorom. Tako je Miklavž dobil spremljevalce.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Hudiči, peklenščki, parkeljni, zlodeji, vragi, so postali izvrševalci kazni nad porednimi otroki. Parkeljni so vedno kosmati, rogati in strašni na pogled. Rožljajo z verigami in rogovilijo po cestah in hišah. Ime »parkelj« izhaja iz nemškega izraza »Spitzbartl«, kar bi lahko prevedli kozjebradec. Ponekod je prišel v rabo še drug nemški izraz, »Krampus«. Parkeljnovo neprimerno vedenje Miklavž le stežka kroti. Poleg hudobcev pa ima Miklavž v spremstvu tudi angele, ki se ponavadi pojavljajo v parih. Oblečeni so v bela oblačila, na hrbtu pa imajo krila.

Ime Nikolaj izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikolaos, kar pomeni »zmaga ljudstva«. Naš Nikolaj se je rodil med leti 240 in 270 v bogati družini v turškem okrožju Antaliji, umrl pa okoli leta 350.
Legenda pripoveduje, da se je rodil šele več let po poroki staršev; bog naj bi ju s sinom obdaroval zaradi njune nesebičnosti. Nikolaj je postal duhovnik, kasneje pa tudi škof. Ko so njegovi starši zaradi kuge umrli, je podedoval veliko premoženje. Vsega je razdelil med reveže.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Na slikah je sveti Nikolaj največkrat naslikan v škofovski opravi. Čez dolgo belo haljo (albo) ima oblečen mašni plašč (pluvial), na glavi nosi pokrivalo, ki se imenuje mitra. Po izročilu je Miklavž visok, ima dolgo belo brado in nosi bele rokavice. V eni roki drži škofovsko palico, ki je na vrhu zavita in okrašena, v drugi pa ima knjigo, v kateri so s z zlatimi črkami napisana imena pridnih, s črnimi pa porednih otrok. Na knjigi nemalokrat vidimo tri zlate krogle, s katerimi je povezana naslednja legenda:

Siromašen mož je imel tri hčere, za katere pa ni imel primerne dote. Sramote ga je rešil prav Nikolaj, ko jim je ponoči skozi okno zavalil tri kepe zlata. Ena se je zavalila na tla in pristala v copatu.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Od tod nemara izhaja šega, da Miklavž otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene nogavice, copate ali cokle. Pri nas je bolj znana navada, da otroci zvečer nastavijo krožnike ali kakšne druge posode. Vanje je včasih Miklavž položil kakšno jabolko in orehe. Oboje naj bi ponazarjalo zlate kepe iz prej omenjene legende. Poleg tega je obvezna tudi šiba Miklavževka, ki pa je namenjena staršem, da jo uporabijo v primeru, da otroci niso pridni. Miklavževi darovi so do pred nekaj desetletji bili skromni. Šele v zadnjem obdobju se med darili znajdejo tudi igrače, oblačila in še kaj.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Pričakovanje Miklavževega prihoda je vedno vzpodbujalo otroško domišljijo. V dneh pred Miklavževim rdečo zarjo skoraj povsod razlagajo s tem, da Miklavž peče piškote za pridne otroke. Otroci kakšen teden pred njegovim prihodom radi pišejo pisma želja, ki jih potem položijo na okensko polico. »Miklavž« pisma prebere in odloči, ali so bili dovolj pridni, da željeno tudi dobijo.

Sveti Miklavž je nadvse priljubljen tudi na Nizozemskem. Tam ga imenujejo Sinterklaas. Prav iz njihovega Sinterklaasa je kasneje nastal znameniti ameriški božiček – Santa Claus.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

O Miklavžu je znana še ena legenda: Neki krčmar (po nekaterih poročanjih pa mesar) naj bi umoril tri popotne šolarje, študente. Razsekal jih je in skril v kadi. Sv. Miklavž je pripotoval mimo, začutil zločin in tri nesrečne šolarje obudil nazaj v življenje. Zaradi te prigode so ga šolarji in študentje izvolili za svojega zavetnika.
Prav verjetno je, da je takšnih legend še veliko več, saj so Miklavža za zavetnika izbrali mnogi. V Rusiji so ga sprejeli celo za narodnega zaščitnika, patrona. Tudi na Slovenskem so mu ljudje očitno zelo naklonjeni. Od vseh svetnikov je prav Miklavžu posvečeno največ cerkva, blizu 200.

Na Koroškem in v Dravski dolini je zavetnik splavarjev, v Savinjski dolini pa se k njemu zatekajo mlinarji in žagarji. V Ziljski dolini se mu priporočajo tudi drvarji. Drugod najdemo zapise, da je tudi zavetnik trgovcev, mesarjev, pekov, pisarjev, tkalcev, odvetnikov, lekarnarjev, voskarjev, delavcev v kamnolomu, krojačev, tatov, beračev ter mladih deklet, ki si želijo moža. Neveste se k njemu priporočajo za srečno poroko, žene pa, če si želijo otrok.

YouTube Preview ImageKo sem bil še majhen, sem tega dobrotnika nestrpno pričakoval. Čeprav nisem vedel, od kod prihaja sem vedel, da me bo razveselil. Ko so starši presodili, da sem dovolj star, so mi razkrili skrivnost. Čeprav sedaj vem, da darila v krožnik polagajo starši, pa še vedno verjamem v svetnika, ki je svoje premoženje razdelil med reveže.

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Nastavite škornje! Miklavž prihaja! Pravi simbol božiča so jaslice, ne Božiček Veseli december? December, praznik kiča Darila – ni vse v denarju Valentinovo, praznik zaljubljencev

Pogovor s padalcem, hudičkom, Jakom Benedikom

»Letenje telesa pri 200 do 500 km/h je tako lepo, da tega ne morem opisat. Svobodo, užitek, adrenalin, vse to skupaj lahko verjetno doživiš samo na nebu.«

Naslovna slika za prispevek Pogovor s padalcem, hudičkom, Jakom Benedikom

Jaka Benedik, ti si hudiček. Oz. pravilneje član padalske skupine Hudički, ki je na 5. odprtem državnem prvenstvu v skupinskih likovnih skokih – četvorke osvojila prvo mesto. In ta skupina je v bistvu tudi slovenska padalska reprezentanca?!
Ja, to je tak šport, da se za reprezentanco izbirajo celotne ekipe, ne posamezniki. V Sloveniji imamo izbirne tekme na vsaki dve leti. Na teh tekmovanjih, ki so hkrati tudi državna prvenstva pripade zmagovalni ekipi tudi naziv Slovenska padalska reprezentanca v likovnih skokih. To je velika čast, saj imaš pravico zastopati državo na vseh največjih mednarodnih tekmovanjih. Je pa ob tej pravici to še večja obveznost in pravi projekt, saj npr. dobi reprezentanca od zveze za udeležbo na SP le okrog 20 odstotkov sredstev, za trening pa nič. Prepuščeni smo torej samo svoji iznajdljivosti in entuzijazmu, ki pa ga po šestih letih trdega dela počasi zmanjkuje, posebno v trenutkih, ko si moraš kupiti celo slovensko zastavo za na svetovno prvenstvo iz svojega žepa.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

ekipaČe razumem bistvo tekmovanj v likovnih skokih: skupine morate v zraku v enakem času sestaviti čim več formacij. Trenirate na tleh, na asfaltu, veliko vlogo pa ima snemalec, ki je zelo pomembne člen vaše skupine? V bistvu on prinaša dokazno gradivo, da ste naredilo toliko in toliko zračnih akrobacij?
Skok se pripravi na posebnih vozičkih na tleh. Zapomniti si je treba namreč veliko število likov, ki jih potem v zraku tudi izvedeš. Vozički služijo za orientacijo, leteti pa se lahko naučiš samo v prostem padu. Namen tekmovanja je, da v 35 sekundah tekmovalnega časa v prostem padu izvedeš čim več likov oz. zračnih akrobacij, kot jih imenuješ ti. Za vsak pravilno izveden lik dobiš po točko. Kdor zbere v vseh skokih na tekmi največ točk je zmagovalec. Preprosto, ne?! Sodniki razsodijo o skoku takoj po pristanku ekipe. Posnetek jim dostavi snemalec, ki ima digitalno videokamero pritrjeno na čeladi in budno snema. Če je kaj neposnetega, smo si takoj prislužili minus točke. Lahko bi rekli, da je snemalec pri nas tako pomemben, kot pri nogometaših vratar.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

oprijemKoliko padalskih skupin, ki v Sloveniji skače likovne skoke, sploh obstaja? Število skupin (nasploh padalcev) torej iz leta v leto konstantno raste? Zakaj? Je to zaradi tega, ker padalstvo ni več tako nevarno (bolj varna padala) ali pa se mogoče drug vzrok skriva v tem, da padalstvo ni več tako drag, ekskluziven šport, kot se nam je zdel še pred nekaj leti?
Na državno prvenstvo ponavadi pride nekaj čez 10 ekip, torej 50 tekmovalcev. Resnih je približno polovica teh ekip. Res je da je padalcev iz leta v leto več. Vzrokov je verjetno več, predvsem liberalizacija šolanja in odprtost v svet, tako da lokalni ”kralji” počasi izgubljajo veljavo. Kar se tiče cen, pa je padalstvo v bistvu zelo podcenjeno glede na to, kar dobiš za nek (dokaj majhen) denar. Npr. v primerjavi s kakšnim jezikovnim ali pa računalniškim tečajem: 20 ur traja naš osnovni padalski tečaj, ta stane 45.000 SIT (39.000 za študente), v tej ceni pa so vštete še tri vožnje z letalom, trikratna izposoja padala in opreme, videoanaliza skokov … Se ti zdi skakanje še zmeraj drago?

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

skokKar hitro sva prišla do denarja. Pa obdelajva to temo … Ti si že skorajda profesionalni padalec (vsaj po času, ki ga porabiš na ali nad letališčem), po moje se ti stroški seštevajo drugače, kot “navadnemu, običajnemu” padalskemu amaterju. Kolikšni so resnični, pravi stroški padalca, ki naredi v povprečju npr. 4 ali osem skokov na mesec. Jih ljubitelj padalstva v povprečju sploh naredi osem na mesec?
Popolnoma si zadel. 50 skokov letno je lepa številka za rekreativnega padalca. Skok iz višine 3000-4000 metrov stane okoli 4.000 SIT. Pa tudi padalo, ki je popolnoma varno in primerno za rekreativno skakanje lahko dobiš že za 300.000 SIT. Mislim, da je padalstvo cenovno kar konkurenčno drugim oblikam rekreacije, mislim pa da užitek, zadovoljstvo odtehta marsikaj.

Navkljub tem zneskom (ki se meni ne zdijo pretirani), pa adrenalin, ki ga dobiš s skokom “direkt v žilo”, odtehta malo tanjšo denarnico, kajne?
Letenje telesa pri 200 do 500 km/h je tako lepo, da tega ne morem opisat. Svobodo, užitek, adrenalin, vse to skupaj lahko verjetno doživiš samo na nebu.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

hoplaZa teboj je več kot tisoč skokov. Je doza adrenalina še zmeraj tako velika kot ob prvih skokih? Kaj se je spremenilo? Po moje (za informacijo: novinar ni še nikoli skočil s padalom) sedaj bolj uživaš v skoku, ko ni več prisoten faktor strahu?
Glede adrenalina in strahu je stvar zelo različna od človeka do človeka. Mislim da je adrenalina pri vseh drugih športih (smučanje, MTB, hokej), ki se odvijajo hitro, precej več kot v padalstvu. Na nebu se nimaš kam udarit, vse je tako naravno, lepo sproščujoče. Seveda igra pri vsakem skoku varnost najpomembnejšo vlogo, vendar lahko nevarnost s primerno pripravo skoka in spoštovanjem naravnih elementov znižaš na minimum. Z izkušnjo lahko rečem, da se po več sto skokih spoštovanje do naravnih elementov zagotovo poveča. Je pa tako kot pri vseh športih: ko si nabereš 10 let izkušenj, vidiš veliko stvari, ki jih začneš resnično upoštevati. In tako načeloma nisi več tako nor, kot na začetku športne kariere.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

padKoliko skokov pa v povprečju naredi padalec, da se otrese strahu? Se ga sploh lahko otrese? In ne nazadnje, za samo varnost je pa vseeno bolje, da se malo bojiš preden vstopiš v tisto praznino na ne-vem-koliko tisoč metrih?
Jaz osebno sem zmeraj občutil malo strahu. Na začetku so vsi hoteli, da me je strah, pa me je v bistvu po 1000 skokih bolj. Jaz temu ne rečem strah, ampak spoštovanje do padalstva. To je tisti pozitiven občutek, strah pa je zame nekaj negativnega. Strah v končni fazi pripelje do stresa, človek pod stresom pa ne funkcionira brezhibno. Najboljši recept pred vsakim skokom je malček spoštovanja do tega kar počnemo in kar se dogaja okrog nas ter čim večja sproščenost in popolno zaupanje samemu sebi. To zaupanje pa si pridobiš z dobro pripravo na zemlji, predpogoj so seveda kvalitetni in razgledani učitelji padalstva. Glede praznine pa – padalec odskoči v zračni tok letala pri hitrostih okrog 100 km/h in izraz “praznina” v padalstvu ne obstaja.

Metri globine pod teboj, ko si tam zgoraj … Ponavadi se skače … s kakšne višine? 2, 3 ali 4 tisoč metrov? Rekord pa je?
Začneš s tisoč, stari padalci pa skačejo največ iz tri ali štiri tisoč metrov. Iz te višine si v prostem padu eno minuto. Rekord, takrat ko je NASA testirala skafandre za Apollo, je skok iz balona na približno 34 kilometrih. Noro!

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

hudickiKaj padalci (v smehu), razen da se vam ne odpre padalu, še ne marate? Mraza? Kaj gre tebi osebno najbolj na živce pri padalstvu?
Zapletena organizacija in ljudje, ki jo še bolj zapletajo. Premajhna razgledanost vodilnih ljudi v padalstvu. Zato pa se v naš šport priliva malo denarja in malo novih ljudi. No, so tudi izjeme in tudi stvari se obračajo na bolje. Končno. Mraz je zelo relativna reč – tudi lani pozimi smo trenirali po 10 skokov na dan pri minus 30 stopinj Celzija na visokih višinah. Pa je bilo zato, ker smo dobro ogreli zlagališče in letalo, vse OK. Saj ljudje tudi smučajo pozimi, na minus stopinjah, a ne?! Ni razlike.

Mi lahko kot laiku, ki ga zanima skok v tandemu, razložiš ves postopek prvega skoka? Cena, ko skočiš v varnem zavetju inštruktorja, se giblje tam okrog 20 ali 30 tisočakov tolarjev?!
V Sloveniji je cena kar fiksna: 25.000 tolarjev za študente in 28.000 za vse ostale. Postopek za skok v tandemu pa je naslednji:
• 20 minut priprava in dodelitev nalog, ki jih boš v zraku izvedel
• 15 minut oblačenje in priprava na letalu
• 20-30 minut vožnja z letalom
• 25 – 60 sekund prostega pada
• 7-10 minut letenja z odprtim padalom, ki ga po želji vodi potnik
- pristanek izvede učitelj
• čestitke in podelitev skromne diplome za velik dosežek

Jaz osebno učim ljudi tako, da skočijo sami, name pa “pozabijo”. Sam skrbim samo za njihov užitek in varnost. Mislim, da to znajo cenit, pa tudi zelo veliko imajo od takšnega skoka.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

letaloTi veljaš že za dokaj izkušenega padalca. To velja samo za Slovenijo ali pa si z več kot tisoč skoki nabral veliko kilometrine tudi za normative v tujini?
1300 skokov, 15 ur prostega pada, učiteljski izpit, tandem izpit, reprezentant, 5x državni prvak, nasilec vseh slovenskih rekordov, udeleženec SP. Veliko ljudi poznam v tem športu, veliko debat je za menoj ter spoznanje, da nas cenijo tudi v tujini. K temu največ pripomore fanatični entuziazem, ker sem sam z vsem srcem, dušo in telesom v tem športu. Glede športnih dosežkov pa kotiramo na sredini svetovne lestvice in v državi, ko si moraš kupiti zastavo za na SP sam …

Mnogi se bojimo višine. Kaj meniš, lahko ta strah premagamo s skokom v tandemu? Kakšne so vaše izkušnje?
Večina ljudi tvojega kova je stala na višinah do 100 metrov in gledala dol. Z 3.000 metrov pa to ni več višina, je druga dimenzija. Vidiš, se zavedaš, da ne boš le skočil in že po sekundi butnil v tla. Čutiš, da boš najprej letel, letel in letel. Večina ljudi, ki skače (samostojno ali v tandemu), ti lahko to potrdi. Že padalci, ki skočijo v tandemu, gledajo po skoku na svet drugače. V ekipi je tudi nova članica, Petra Jerebic.

Verjetno pa, kljub temu, da nevarnosti ne kličeš, ponavadi le pridrvi, ko jo najmanj pričakuješ? Si imel kakšno težko izkušnjo, v kateri te je bilo strah za svoje življenje?
Celotno šolanje je v bistvu priprava na en ali dva skoka v karieri, ko gre kaj narobe. Na 500 metrih pri hitrosti 50 m/s ni časa za strah, takrat moraš “preprosto” izvesti postopke, ki te bodo varno pripeljali na zemljo. Za menoj je, kljub tisočim skokom, samo eno odpiranje rezervnega padala. Veliko vlogo v padalstvu igra samozavest. Že pred prvim skokom si jo moraš pridobiti in tudi tukaj je poseben čar. Zaupati sebi.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

letenjeKateri so najpogostejši vzroki nesreč, ki se zgodijo pri skakanju s padali? Sam moram priznati, da se prej spomnim kakšne nesreče jadralnega kot “pravega” padalca.
Nesreč je relativno malo, se pa dogajajo. Struktura nesreč se je s prihodom hitrih padal, s katerimi skačemo tekmovalci, spremenila. Približno 50 odstotkov nesreč je klasičnih: težave pri in med odpiranjem padala, druga polovica nesreč pa nastane pri pristanku.

V časopisu Dnevniku sem prebral, da se je pred leti v vaši ekipi zgodila nesreča, ko je se je v Majo Šalamun zaletel kamerman. Hudička je, na srečo, baje le za nekaj trenutkov izgubila zavest?
Ja, to je bilo v peti rundi na svetovnem prvenstvu. Šlo nam je nad pričakovanji, borili smo se za prvo petnajsterico, vsi smo leteli na robu ali pa malo čez naše sposobnosti. Bili smo najmlajša ekipa na prvenstvu, z najmanj skoki in izkušnjami, pa tudi jezni, ker smo skoraj vse sami plačali (edini na SP!). Tako se je na robu naših zmožnosti pač zgodila nesreča, prej napaka z obilico smole. V sekundi, ko se je to zgodilo, smo vedeli, da je prvenstva tekmovalno za nas konec. Po drugi strani pa smo bili že v zraku vsi veseli, ker je bilo z Majo vse v redu. Kajti že sama je odprla padalo in varno pristala. Če ne, bi ji padalo odprli mi.

Proti Zemlji padalec, preden odpre padalo, leti s hitrostjo 180 kilometrov na uro. Kako možgani dojemajo informacije takrat, ko se zemlja približuje dobesedno vrtoglavo?
Nad 700 metri, torej nad višino, ko odpiraš padalo, je zemlja tako daleč, da v bistvu ne vidiš, da se bliža. Uživaš, si v drugem svetu, kjer ni stresa, je samo svoboda. Vrtoglavo pa se začne bližati pod 300 metri (seveda bi moral takrat že vsak “normalen” padalec imeti odprto padalo). Za to vrtoglavico moraš vprašati kakšnega “bejzerja” (BASE jumperja). Oni temu pravijo v angleščini ”groundrush”. Sam sem jo doživel parkrat, ko sem bil še mlad (in nor).

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

likPadalo odpirate na približno 900 metrih. To drži? Kako med letenjem določite višino? Vidite hišo in rečete: “aha, bajta je sedaj velika kot vžigalice, zdaj pa le odprimo tale dežnik”?
To so zgodbe starih padalcev, ko je bila tudi oprema drugačna. Sedaj imamo višinomerje, tako analogne na rokah in digitalne v čeladah, ki ti zapiskajo na določeni višini. Šport je z razvojem tehnike zelo napredoval …

V filmih marsikdaj vidimo prave zračne vragolije … Razbij nam iluzije, povej, kaj je na meji (ne)mogočega? Torej npr. hudobec P. Swayze je skočil iz letala s padalom, Keanu Reevesa pa je v letalu pustil brez padala (in brez pilota). Kaj mu je storiti? Si res lahko Keanu Reeves reši življenje, če skoči za padalcem, ter ga ujame v zraku?
Načeloma je večina filmskih kadrov (že od starih jamesbondov naprej) posneta v živo z najboljšimi padalci na svetu. Izjema so seveda portreti igralcev, vendar dvojniki v nevarnih kadrih opravijo levji delež posla. V filmu modificirajo samo višine izskoka in višino odpiranja padala. Malo “šminke” pa je za filmsko meko v Los Angelesu itak obvezno. Fotografija Borisa Pečnika: Po končanem delu v formaciji padalci odletijo po nekaj 100 metrov narazen, da si zagotovijo varen prostor za odpiranje padala.

Padalski kombinezoni so zares sešiti tako, da vam omogočajo premagovanje tudi v horizontali, torej ne samo v vertikali? Se res lahko na nek način lovite “tam gori”?
Že z spreminjanjem položaja telesa lahko letiš tudi horizontalno, spreminjaš hitrost padanja, določeni kombinezoni pa te stvari le še izboljšajo. Mislim, da letimo v formacijah in se ne lovimo. Lovili so se pred 50 leti.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

nebo1Počasi bom zaključil, ker vidim, da si že nestrpen, ko nesrečen pogleduješ v nebo, ki te vabi. Povej, kakšno je življenje padalca na tleh, če je par tisoč metrov nad nami tako razburljivo. Hudiček Jaka, je sploh mogoče živeti na tej trdi zemlji?
Je bolj težko, ker stalno nekaj delaš v veliki želji, da bi čimprej spet skakal. Padalstvo pač zahteva ogromno odrekanja na vseh področjih, ampak jaz se teh težav ne bojim. In se jih vsaj toliko časa ne bom, dokler tako uživam kot sedaj … tam, med oblaki.
Hvala za intervju, hudiček Jaka.

Našega zanimivega sogovornika lahko najdete na naslednjih naslovih:
Jaka Benedik: 041 971 447
e-pošta: pk_andromeda@yahoo.com
spletna stran: www.geocities.com/andromedaskydiving
Padalski klub Andromeda skydiving
Slovenija
Vodovodna 39
1000 Ljubljana
fax: + 386 1 511 15 90
ali
Ul. Zlatke Karer 16
2204 Miklavž na Dravskem polju

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Skoki v tandemu za vse, tudi za zlatoletnike Zakaj bi plavali le poleti? Tek na smučeh, klasična tehnika (P)ostati vitalna. Kako? Tek na smučeh, kondicija Občutek manjvrednosti