Arhivi značke: drevo

Avtohtone slovenske vrste dreves so naše bogastvo

Več kot polovico naše dežele porašča gozd, ki ima dolgo in zanimivo zgodovino. Mnoge drevesne vrste so v času ledenih dob našle zatočišče na toplih rastiščih jugovzhodnega obrobja Alp.

Naslovna slika za prispevek Avtohtone slovenske vrste dreves so naše bogastvo

Ob otoplitvah se je gozd iz teh zametkov širil naokrog. Zaradi naravne odprtosti in reliefne razgibanosti se na majhnem območju prepleta veliko različnih drevesnih vrst, ki sestavljajo bogat gozdni svet Slovenije. Poleg naravnih razmer je vredno omeniti tudi pomembno vlogo gozdarjev, ki že stoletja gospodarijo z našimi gozdovi, ohranjajo njihovo vrstno pestrost in vitalnost. V mnogih deželah po svetu so zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi izgubili bogastvo drevesnih vrst, pri nas pa se lahko pohvalimo s čudovitim naborom avtohtonih vrst, ki ga hodijo od daleč občudovat mnogi strokovnjaki. Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je prepovedala golosečnjo.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

carobne-krosnje-2Kot zanimivost naj povemo, da oljka in navadni oreh nista samonikli drevesni vrsti na Slovenskem, vendar se v našem prostoru nahajata toliko stoletij, da sta že povsem udomačeni in jih prebivalci sprejemamo kot del naše folklore. K nam sta bili prineseni najverjetneje že v času antike. Mnogo drevesnih vrst ima tudi globlje simbolne pomene: drevesa so s svojo podobo in starostjo zbujala veliko spoštovanje pri različnih ljudstvih. Lipa je bila na primer že v antiki simbol prijateljstva, znamenje zvestobe. Pri ljudstvih srednje Evrope je bila simbol življenja, zdravja, modrosti in pravičnosti. Pod njo so se shajali starešine v svojih posvetovanjih, prirejale so se vaške veselice. Čaščenje lipe je bilo posebno razširjeno pri Slovanih, že pred 8. stoletjem je lipa krasila vsako slovensko vas. Pa veliki jesen, ki v ljudskih mitologijah predstavlja veliko magično moč.

Pomembna je vloga drevesnih vrst v okolju. Vsaka s svojimi lastnostmi prispeva delež k njegovi stabilnosti. Gozd je najvišje razvit ekosistem na kopnem in pomemben dejavnik ohranjanja ravnotežja v okolju. Za človeka je nepogrešljiv zaradi številnih funkcij, od izkoriščanja lesa in njegovih plodov, do varovalne vloge, saj varuje rastišča in sestoje drevja. Vsako drevo v sestoju igra svojo vlogo. V odprti krajini so del kulturne krajine, zatočišča številnim živalim, v urbanem okolju pa prispevajo k višji vrednosti človekovega bivalnega okolja, nam ponujajo prijetno senco v vročih dneh in ustvarjajo estetski videz sicer betonskega sveta. Odrasla, 20-metrska bukev lahko skozi liste svoje krošnje v sončnem dnevu prepusti 36 000 m3 (približno 14 olimpijskih bazenov) zraka in 400 litrov vode. V istem času proizvede 13 kg kisika, kar zadovolji dnevno potrebo desetim ljudem.

Naši gozdarji skupaj varujejo in negujejo gozdove, gozdne ekosisteme in gozdne krajine, s čimer zagotavljajo njihovo naravno pestrost in vsestransko stabilnost. Gospodarijo po načelu trajnosti, saj izkoriščajo in usmerjajo procese v gozdu na način, ki je sonaraven, pri čemer zagotavljajo gozdnim površinam, da izpolnjujejo svojo primarno vlogo. Pomagajmo jim in tudi sami pomagajmo zasaditi drevo! Z zasajanjem dreves pomembno pripomoremo k krepitvi vloge in pomena dreves v naravi in človekovi zavesti.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

konjski-vrh-luce

Z nakupom darila Čarobne krošnje, ki je dostopen na spletni strani www.krilca.si v sklopu kataloga Krilca, darila s čarobno močjo, lahko sodelujemo pri sajenju slovenskih avtohtonih drevesnih vrst, ki so del tradicionalne slovenske krajine in ekološkega ravnotežja v naravi.

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Tropski deževni gozdovi, naša prihodnost? Iz dobrih besed rastejo dobra dejanja Vsi sadeži družbe Križnar: Kjer so naše kamere, tam ni več posilstev (VIDEO) Vesolje je nad tabo. Odkrij ga! Fundacija Samaritan: Lepo je biti človek

Češnje

Nobena rastlina nam ne pričara pomladi z večjo pompoznostjo kot češnje. Pri tem ne mislim samo na drevesa z okusnimi sadeži, temveč tudi na okrasne češnje.

Naslovna slika za prispevek Češnje

Seveda imajo češnje pri tem nekaj prednosti pred ostalimi pomladnimi rastlinami že zaradi njihove velikosti, saj lahko nekatere zrastejo tudi v 18 m visoka drevesa. Kljub navdušenju nad težko pričakovanimi prvimi cvetovi pa na vrtu najbolje začutimo, da je zime resnično konec, ko se odprejo prvi popki češenj. Ne glede na to ali so ozke in visoke ali široke in povešave, njihovi poganjki so vsako pomlad prekriti z bleščeče svetlimi cvetovi bele in rožnate barve.

Navdušenje nad češnjami ni nikjer bolj izrazito kot na Japonskem. Opazovanje njihovih cvetov je tam postalo socialni fenomen. Vsako leto se japonci zbirajo v parkih in vrtovih in opazujejo njihove cvetove, ki jih imenujejo »sakura«. Japonska meterološka agencija dnevno oddaja podatke o »sakura-zensen«, kar bi lahko prevedli kot cvetna fronta – odpiranje prvih cvetov, ki poteka od Okinave na jugu preko Tokia, do Hokkaida na severu. Ob cvetenju češenj se odvija tudi vsakoletni festival Hanami, ki je posvečen cvetočim češnjam.

Pogosti kultivarji

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Čudoviti nežni rožnati cvetovi, ki nam takoj pričarajo pomlad

Čudoviti nežni rožnati cvetovi, ki nam takoj pričarajo pomlad

Ne glede na velikost vašega vrta, lahko najdete primerno češnjo, s katero ga boste polepšali. V kolikor imate na vrtu premalo prostora za košato drevo, poskusite z vitkim kultivarjem P. ‘Amanogawa’. Njegovi pokončni poganjki so spomladi prekriti z nežnimi rožnatimi cvetovi. Na vrtu z nekaj več prostora posadite češnjo ‘Taihaku’, ki je odlično drevo z velikimi enojnimi bleščeče belimi cvetovi. Ena izmed najpogostejših okrasnih češenj, ki jih lahko občudujemo na vrtovih in parkih je Prunus x yedoensis, ki je najverjetneje nastala s križanjem vrst P. speciosa in P. subhirtella. Rezultat je drevo s polnimi belimi cvetovi z nežnim rožnatim pridihom. Njena velikost je lahko precej raznolika in je močno odvisna od kvalitete tal. Še en pogost kultivar je ‘Kanzan’, ki spomladi odpre svoje prekrasne rožnate cvetove. Nekoliko drugačen pa je kultivar ‘Ukon’, ki bo zacvetel z limonasto-belimi cvetovi.

V kolikor imate za češnjo prostor samo na terasi, izberite P. incisa ‘Kojo-no-mai’, ki je s svojo pritlikavo rastjo odlična izbira za lonce in korita. Prava posebnost je tudi pritlikava češnja P. pumila var depressa, ki nikoli ne zraste več kot 30 cm in je zato primerna kot pokrovnica.

Za nestrpne pa je prava izbira kultivar P. subhirtella ‘Autumnalis Rosea’, ki nas bo že v zimskem času spominjalo na prelepe pomladne cvetove češenj.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Prekrasna kombinacija belo in rožnato cvetočih češenj

Prekrasna kombinacija belo in rožnato cvetočih češenj

Nasveti za vzgojo okrasnih češenj

Okrasne češnje so zelo enostavne za vzgojo in niso izbirčne glede rastišča. Z izjemo prekomerno vlažnih in slabo odcednih tal bodo uspevale na vsakem rastišču. Kot okrasno vrtno drevo, lahko dosežejo približno 25 let. Pri čemer bodo češnje dalj časa uspevale, če jih posadite na rahlo alkalna tla. Proti koncu življenjske dobe pa bo živahnost rasti nekoliko uplahnila. Navadno se po propadu tega krasnega drevesa hitro odločimo za novo drevo, vendar je pri sajenju na isto mesto dobro preveriti vzrok propada. V kolikor je šlo za bolezen, je potrebno zamenjati zemljo v okolici koreninske grude oz. pri večjih drevesih, kjer to ni mogoče (ali vsaj smiselno), posaditi drevo na drugo lokacijo.

Precej nevarno bolezen češenj povzroča gliva Chondrostereum purpureum. Gliva prodre v rastlino preko ran, zaradi česar je priporočljivo obrezovanje češenj izvesti poleti, ko je prisotnih manj glivnih spor. Sveže rane, ki so nastale na mestih odstranitve premažite, da preprečite dostop sporam.

Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

logo_bel

NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Čopaste lilije Obrezovanje na vrtu, 2. del Dalije Obrezovanje na vrtu Eksotika na našem vrtu Stili vrtov

Obrezovanje na vrtu

Eno izmed najpogostejših vrtnih opravil je obrezovanje. Na vsakem vrtu lahko najdemo številne grmovnice in trajnice, ki veliko pridobijo z rednim obrezovanjem.

Naslovna slika za prispevek Obrezovanje na vrtu

Obrezovanje cvetočih grmovnic
Z obrezovanjem ohranjamo grme mlade in vzpodbujamo bogato cvetenje. Neobrezani grmi navadno močno olesenijo in nehajo poganjati mlade poganjke, ki nosijo cvetove.

Odstranjevanje starih delov poveča tudi osvetljenost notranjih delov grma, kar vodi v cvetenje celotne rastline in ne samo osvetljenih zgornjih delov. Poleg tega pa se izboljša tudi prezračenost grma, s čimer zmanjšamo verjetnost razvoja različni bolezni. Pri redčenju poganjkov vsako leto odstranimo približno 1/3 poganjkov, pri čemer začnemo z najstarejšimi.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Pri nekaterih grmovnicah boste s pomlajevanjem vzpodbudili obilico mladih poganjkov in cvetov.

Pri nekaterih grmovnicah boste s pomlajevanjem vzpodbudili obilico mladih poganjkov in cvetov.

Z obrezovanjem lahko grmovnice tudi oblikujemo. Pri tem pa moramo razlikovati med obrezovanjem in striženjem. Pri obrezovanju kontroliramo razrast grma in spodbujamo cvetenje, medtem ko pri striženju grm le oblikujemo. Redno striženje cvetočih grmovnic tudi ne spodbudi nove rasti iz spodnjih delov in notranjosti grma. Striženje tako raje omejimo na grmovnice, ki tvorijo žive meje.

Pri grmovnicah obrežemo poganjke zgodaj spomladi, pri čemer veje samo razredčimo. Cvetovi prihodnje sezone se razvijajo na novih poganjkih med sredino poletja in jesenjo. Priporočeno je tudi odstranjevanje odcvetelih cvetov, kar rastlini prihrani energijo, ki bi jo drugače porabila za razvoj plodov.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Kultivarjev španskega bezga cepljenega na podlago ne smemo porezati do tal, saj bodo po takšnem pomlajevanju pognali le divjaki.

Kultivarjev španskega bezga cepljenega na podlago ne smemo porezati do tal, saj bodo po takšnem pomlajevanju pognali le divjaki.

Številne cvetoče grmovnice lahko tudi močno pomladimo. To storimo z odstranitvijo vseh poganjkov vse do tal. Pomlajevanje opravimo zgodaj spomladi pred začetkom rasti. Pomlajen grm bo ponovno pognal iz osnove in oblikoval mlado rastlino. Za bujno cvetenje pa bo potrebno počakati še eno sezono. Pomladitev navadno izvedemo, ko je grm že močno olesene.

Pri tem moramo paziti, saj se metoda ni primerna za vse grmovnice. Nekateri grm, ki imajo le eno steblo kot npr. nekatere brogovite in trdoleske so v resnici majhna drevesa. Teh grmovnic ne smemo porezati do tal. Pomlajevanje se zelo dobro obnese na grmovnicah kot so npr. metuljnik, forzicija, kalina in medvejka. Ne smemo pomlajevati tudi kultivarjev španskega bezga cepljenega na podlago, saj bodo po pomlajevanju pognali le divjaki.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Z odstranjevanjem stranskih poganjkov lahko povečamo osrednji cvet poganjka.

Z odstranjevanjem stranskih poganjkov lahko povečamo osrednji cvet poganjka.

Obrezovanje zelnatih trajnic
Podobno kot grmovnice tudi trajnice pogosto pridobijo z različnimi oblikami obrezovanja. Pri tem pa se obrezovanje trajnic seveda nekoliko loči od obrezovanje grmovnic.

Podobno kot pri grmovnicah tudi pri trajnicah z odstranjevanjem odcvetelih cvetov spodbudimo tvorbo novih cvetov. Načini odstranjevanja odcvetelih cvetov se razlikujejo od vrste do vrste. Nekatere rastline kot sta ognjeni dež in plahtica moramo porezati vse do listne rozete, medtem ko pri večini rastlin odrežemo samo odmrli cvet in/ali del poganjka do stranskega cveta, lista ali brsta. Tako tudi zakrijemo naš poseg in ne zmanjšamo privlačnosti rastline z opaznimi obrezanimi štrclji.

Poleg odstranjevanja odcvetelih cvetov poznamo še pinciranje. S pinciranjem odstranimo rastni vršiček in prvi par listov na steblu. S takšnim rezom pri nekaterih rastlinah kot so npr. rman, astre, hermelika in jetičnik spodbudimo gostejšo rast in bujnejše cvetenje.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

Z obrezovanjem ohranjamo grme mlade in vzpodbujamo bogato cvetenje.

Z obrezovanjem ohranjamo grme mlade in vzpodbujamo bogato cvetenje.

Trajnicam lahko odstranjujemo tudi cvetne brste. Odstranimo lahko glavni oz. končni cvetni nastavek, kar bo spodbudilo razvoj številnih majhnih cvetov na stranskih poganjkih. V primeru, da odstranimo stranske poganjka pa bomo povečali cvet na glavnem poganjku. To tehniko pogosto uporabljamo na dalijah in potonikah. Brste pa moramo odstraniti še preden se ti začnejo povečevati, saj drugače ne bomo dosegli željenih učinkov.

Podobno kot grmovnice lahko tudi trajnice nekoliko razredčimo. Z redčenjem pregosto rastlih poganjkov trajnic izboljšamo videz rastline in cvetenje ter zmanjšamo možnost okužbe. Rastline redčimo spomladi, pri čemer povsem odstranimo vsako tretje steblo. Z redčenjem zmanjšamo možnost okužbe, ker izboljšamo kroženje zraka okrog rastline in pospešimo sušenje rastlin po padavinah.

powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5

rozaZadnje obrezovanje v sezoni pa je odstranjevanje odmrlih poganjkov. Jeseni porežemo trajnice do tal, da uredimo grede in lažje zaščitimo podzemne dele pred mrazom. Pri rastlinah, ki imajo brste za nova stebla in liste pod zemljo porežemo poganjke do tal (npr. potonike).

Rastline, ki imajo brste tik nad zemljo (npr. astre in hermelika) pa porežemo nekoliko manj, da po pomoti ne odstranimo še brstov. Pri rastlinah, ki imajo lepe okrasne liste, stebla ali plodove lahko odmrle nadzemne dele porežemo šele spomladi, saj so prijetna popestritev zimskega vrta.

Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
powered by WordPress Multibox Plugin v1.3.5
logo_bel1
NATISNI / POŠLJI / POVEJ NAPREJ:  Izberi servis

SORODNI ČLANKI
    Obrezovanje na vrtu, 2. del Eksotika na našem vrtu Gnojenje rastlin Češnje Spomladanske čebulice Dalije