Ne morejo biti vsi odgovori v našem življenju razumski
06.01. 2012, avtor: VMeadow
Daj no mir! Položaj planetov v času rojstva določa usodo, značaj?! Kakšna znanost?! Morda astro-larifari, ne pa znanost! Tako verjetno odreagira večina nejevernih Tomažev na astrologijo. Ali vedno 100% vemo, kadar kaj "sprejmemo"?
Vsak ima lahko svoje mnenje. Z vso pravico ali pravico svobode mišljenja in govora. Pa saj imajo prav. Ker astrologija ni znanost. Nobenih znanstvenih dokazov, objektivnih meritev, fotografskih, mikroskopskih in laboratorijskih dokazov. Nič. Samo nekakšno »natolcevanje«, kako položaj planetov in odnosi med njimi v trenutku našega rojstva določajo našo »usodo«, značaj in potenciale. Kakšni larifari?! Tako je! Brez trdnih dokazov ni nič! Ni znanosti, ni vede, ni akademskega položaja. Na grmado z vsemi »čarovnicami« in »mazači«!
Največkrat v življenju preprosto sprejmemo in verjamemo
Uh, še sama sebe sem prestrašila! Tako prestrašeno se je verjetno leta 1633 počutil Galileo Galilej, ko je zagovarjal Kopernikovo trditev, da se ne vrti vse okrog Zemlje, ampak se ta z drugimi planeti vred vrti okrog Sonca. Svetovalci takratne močne cerkvene oblasti so v ognju inkvizicije in gorečnosti navedeno stališče označili kot absurd in neumnost ter seveda krivoverstvo.
Še sreča, da je sledil samo hišni zapor že ostarelega znanstvenika in ne sežig na grmadi. Danes vemo, kako je z Zemljo in Soncem. Toliko o »tanki liniji« med tem, kaj je res in kaj ni! Če nekaj ne vemo, ni nujno, da to ni res. Če nekaj ne vidimo, ni nujno, da to ne obstaja. Če nekaj ne razumemo, ni nujno, da ne deluje. Tako bi lahko razpletala še nekaj časa. A tako je, pa če nam je všeč ali ne!
Ljudje največkrat sprejmemo, kar sprejme večina. Nekakšen čredni nagon. A morda samo zagotovilo varnosti. Bolje je sprejemati, kar sprejema večina. Bolj varno! Ptičjo gripo, umor Kennedyja, sprehod po Luni… A ste kaj od tega dejansko videli? Ja, na televiziji. A ste bili tam, ste se prepričali? Ne? Jaz tudi ne. Pa sem sprejela kot dejstvo. Ptičja gripa je bila in pika! Ni samo ukana dobička žejne farmacevtske industrije.
Tisti ubogi »lolek-bolek«, poosebljen v podobi Leeja Harveyja Oswalda, je izvedel atentat na enega najbolj zaščitenih ikon 20.stoletja in ja… Bili smo na Luni. Saj sem videla sama na televiziji prvi “veliki skok za človeštvo” tistega julijskega dne 1969, ko sem z očetom in mamo taborila v Posedarju. Če obstajajo skeptiki, ki dvomijo, da sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin stopila na površje Lune, je to pač njihov problem. Jaz sem bila »tam«!!! To pomeni, bila sem v vaški gostilni z vsemi vaščani in turisti pred edino televizijo daleč naokoli. Pa ja vem, kaj sem videla!?
Dejansko ne obstaja druga možnost, kot da določene stvari sprejmemo in verjamemo vanje ali v njihovo resničnost. Zaradi svoje omejenosti. Ne moremo vsega preverjati. Ni samo vprašanje intelekta, ampak predvsem časa. In denarja. In smiselnosti! Zakaj v končni fazi dvomiti v vse. Posebej, če ima nekaj za nas dober učinek.
Ni mi jasno, kako pri vragu se lahko pogovarjam s kolegico v New Yorku, kakor da je v sosednji sobi, a se. Saj so mi povedali, a moja predstavnost, tista čisto »plastična« predstavnost, tega ne dojema. Ni mi jasno, kako se lahko stvar, ki tehta toliko kot boeing 747, sploh dvigne v zrak in tam ostane, dokler se ne želi spustiti na zemljo. A sem se peljala z njim.
Ne vem, kako pri vragu slikajo moje kosti skozi vse ostalo, kar še imam na sebi, čeprav sem brala vse o Marii Curie Sklodowski in njenem pionirskem delu. Ne vem, verjetno so slike moje. Nikoli nisem dvomila. Samo verjela in sprejela. Tako je in tako ravna večina ljudi. Zakaj bi bilo pri astrologiji drugače?
Astrologi v zgodovini niso bili »kar tako«
Seveda gre v zgodovini predvsem za moške. Ne vem, morda so ženske zažgali na grmadah kot čarovnice, preden so lahko zaslovele kot astrologinje. Zanimivo, ker vseeno menim, da je intuicija močnejša pri ženskah. Če menim, da razumska razlaga nekje ni zadostna, potem nedvomno ni pri astrologiji. Zakaj ne?
Ker razumsko predstavlja predvsem našo željo po obvladovanju stvari. Astrologija je daleč nad tem. Ni recept, ki predvidi našo prihodnost na osnovi »vloženih« dejavnikov. Če daš tole in tole, dodaš še košček tega in dobro premešaš, dobiš to in to. Ne, astrologija je filozofija, razumevanje, sprejemanje vsega, kar nam pomaga razumeti naše življenje. S kakšnim namenom? Samo zato, da sprejemamo lažje boljše odločitve v življenju in živimo lastno življenje v večji sinhronizaciji z nami samimi.
Astrologi so bili med najbolj izobraženimi ljudmi skozi vso zgodovino. Pogosto so bili hkrati astronomi in matematiki, kot Ibn Abi al-Shukr iz 13.stoletja, ali zdravniki in matematiki. Vzemimo primer angleškega plemiča Roberta Fludda, ki je bil zdravnik, matematik, kozmolog in seveda astrolog, z doktoratom iz Oxforda. Med drugim je prvi razpravljal o cirkulaciji krvi v telesu in podal svojo razlago človekove percepcije stvari.
Tudi David Gans, nemški astrolog, je bil zgodovinar, matematik in astronom. Morda vas bo presenetilo, da je med najbolj znanimi astrologi tudi Andreas Perlach, rojen 1490 v Svečini. Ja, v Sloveniji. Bil je dvorni astrolog na Habsburškem dvoru in vmes še zdravnik, matematik in astrolog na Univerzi na Dunaju. Johannes Müller von Königsberg, znan kot Regiomontanus, je bil nemški matematik, astronom, astrolog, prevajalec in izdelovalec instrumentov.
Brez njega bi Kopernik s precej večjo »muko« pogruntal, kako gre tale zadeva s Soncem in Zemljo. Uh, saj bi lahko še naštevali. Bistveno je, da je imela astrologija kot veda neprimerno večjo veljavo in je bila sestavni del znanstvenega delovanja velikega števila učenjakov, kot jo ima danes. Kaj se je spremenilo?
Večino časa je astrologija predstavljala del akademskega in izobraževalnega sistema. Njen koncept se je vključeval v druge znanosti kot sta astronomija ali meteorologija. Določeni novi pristopi v astronomiji v 17.stoletju, predvsem tisti, ki so temeljiji na drugačnem pristopu obravnave sveta in vesolja, so spremenili tudi odnos do astrologije, ki je postopno izgubljala svoj akademski in znanstveni položaj.
Šele v 19. in 20.stoletju je ponovno začela pridobivati na veljavi, čeprav astrologija ni objektivna, ampak subjektivna znanost. Če bi bila objektivna, ne bi posegala na individualno, ampak razlagala splošno. Potem bi dejansko izgubila na svoji vrednosti. Njena vrednost je predvsem na ravni posameznika.
Naša omejenost z razumskim zaznavanjem sveta
V bistvu smo še vedno zelo »obremenjeni« s potrebo po razumskem razlaganju sveta, vsega, kar nas obdaja in nas samih. Čeprav hkrati ugotavljamo, da smo celota razuma, čustev in duše. A v bistvu si še vedno ne damo možnosti. Kot zelo trmasti nejeverni Tomaži. Na določen način je to razumljivo. Ljudje namreč potrebujemo občutek varnosti.
Če si lahko nekaj razumsko razložimo, imamo občutek, da stvar obvladujemo, da imamo določeno moč. Če si nekaj ne moremo razumsko razložiti, nimamo občutka, da lahko to obvladujemo, kar pomeni, da imamo občutek nemoči oziroma nimamo občutka varnosti.
A hkrati ne morejo biti vsi odgovori v našem življenju razumski. Ne moremo vse stvari razumsko razložiti, ker preprosto niso nekaj, kar deluje po zakonitostih, ki smo jih sprejeli kot del materialnega sveta, ali jih enostavno ne razumemo. Mi, kot preprosti ljudje. Tolikokrat govorimo o energiji.
A dejansko razumemo, kako lahko tako majhna masa, kot jo predstavlja vodikova bomba, naredi opustošenje razsežnosti, ki daleč presega njeno maso? Lahko to razumete? Kako se lahko sprosti toliko več energije, kot se je sprosti, kadar zakurimo deset ton drv, ki imajo vendar večjo maso? Ali je zadeva samo navidezna? Kako je lahko največja vodikova bomba imela moč 50 ton ekspoziva TNT? Gram TNT da 4,3 kJ energije. Si lahko sploh predstavljate dimenzije vodikove bombe? Sama si je ne znam, pa nisem imela nikoli cveka pri fiziki.
Kadar nam nekaj koristi, se hitro odpovemo potrebi po razumskem obvladovanju zadeve. Lep primer je bioenergija. Če nam dejansko pomaga, nam je popolnoma vseeno, kaj je »zadaj« za vsemi temi »polaganji« rok. Glavno, da zadeva deluje. Morda smo enostavno pozabili neverjetno sposobnost nas samih, da ozdravimo sami sebe. Saj v bistvu ne gre za nič drugega, kot vzpostavitev ravnotežja.
In točno tako je z astrologijo. V bistvu je samo način, da se poglobimo vase in spoznamo, kako smo se odzvali kot čisto posebna oblika strukturirane energije na energijo, ki je obvladovala širši prostor, vesolje, takrat, ko smo vanj stopili sami. Tako, kot se obala odzove na valove drugače, glede na to, kakšni so.
Saj gre vendar za nas in naše življenje. Če imam možnost, da se spoznam bolje, zakaj bi to zavračala? Če imam možnost, da se odločam bolje, ker se poznam bolje, zakaj je ne bi izkoristila? Brez potrebe, da razumem zapletenost simbolov, ki odražajo »mojo pot«. Samo s sprejemanjem informacije, kaj simboli pomenijo zame, samo s sprejemanjem »moje poti« in sebe. Takšne, kot sem. Naj bom takšna zaradi kateregakoli vzroka že.
Zato mi je vseeno, kakšen »larifari« je za nejeverne Tomaže astrologija. Če mi daje nekaj koristnega, če imam občutek, da je dobra zame, jo sprejmem. Kot vse, kar sem sprejela samo zaradi tega, ker sem ugotovila, da je to dobro zame. In vi, kako se boste odločili vi?
- natisni/pošlji/povej naprej:
ključne besede: astrologija • božič • novo leto • prazniki • vedeževanje
- sorodni članki:
