In kje naj najdem dobro gostilno?
01.11. 2011, avtor: lenna
Popolnoma umestno vprašanje! V celoti se strinjam z vami! Saj ni problem, da ne bi vedeli, kaj želimo? Zelo dobro vemo, kaj želimo! A kje naj to najdemo? Posebej, če gre za kraje, ki jih ne poznamo najbolje?!
Resnično verjamem v to, da se povsod najdejo res dobre gostilne. Slovenija ni nobena izjema. Zakaj? Ker so povsod ljudje, ki enostavno ne želijo samo služiti denar, ampak služiti denar s tem, da drugim nudijo čisto posebno umetnost v preprostem uživanju hrane. Dobra hrana.
Vsakemu med nami je zelo preprosto definirati kriterije, ki zanj opredeljujejo dobro gostilno.
»Gourmet« je tisti pravi uživač hrane, katerega brbončice okušajo vse mogoče prepletenosti okusov, jih spoznavajo in počasi otipavajo ter dejansko uživajo v njih. Kvaliteta določa užitek in njegove vzpone do nebeških vrhuncev (ali padce v hudičeva žrela).
Res pravi gurman, če se lahko tako izrazim. »Gourmand« je nasprotno človek, ki uživa v večjih količinah solidno pripravljene hrane.Večina Slovencev torej. Še vedno je povprečno merilo za slovensko etiketo »dobra gostilna« ustrezna količina dobre hrane po sprejemljivi ceni. »Veš, kakšne zrezke dobiš tam?!
Preko roba krožnika gledajo, mehke in sočne.« Menim, da je osnovni kriterij, ki določa našo »dobro gostilno« ravno ta: smo »gourmet« ali »gourmand«. Ne glede na to, kaj ste, ni z nobeno od teh zadev nič narobe. V svetu so že nekaj časa ločeni vodiči po restavracijah za ene in druge. Ja, zdaj smo pa tam! Kje? Vodič po restavracijah! Bistveni problem, s katerim sem začela tole prepletanje misli. Kje naj najdem dobro gostilno, če ne obstaja noben vodič po slovenskih dobrih gostilnah?
Zakaj drugje lahko, pri nas pa…
Morda je tale recesija ravno pravi čas, da se premaknejo zadeve tudi na tem področju. Manj denarja imamo, bolj gledamo, kam ga »vtaknemo«. Če se torej odločim, da bom peljala družino na res dobro večerjo za rojstni dan, potem ne bom gledala toliko na ceno, kot na to, da bo večerja res dobra.
Vsaj sama sem takšna. Morda »gourmet«, vsaj razmišljam o sebi na ta način. A kdo se rad vrača v vedno eno in isto gostilno, pa čeprav je dobra? Saj nimava zakonskega razmerja, kajne?! Spremembe so enkratne, brbončice si želijo novih, drugačnih potovanj, novih ljubezenskih odnosov.
Sama jim želim ustreči, ker njihovo zadovoljstvo pomeni moj lastni užitek. In sem že pred problemom! Če sem morda v Parizu, bo problem manjši, saj bom lahko pogledala v »Guide Michelin« oziroma »Red Guide« in izbrala eno izmed restavracij, ki so ocenjene v tem vodiču po restavracijah.
A kaj, če sem samo sredi ljubljene Slovenije?
V svetu so vodiči po restavracijah nekaj tako normalnega, kot je pri nas napovedovanje vremena vsak večer pri dnevniku. Seveda so pri vremenu večja odstopanja, kot pri teh vodičih. Enega med najbolj poznanimi sem že omenila. To je Guide Michelin (saj poznate gume, »mišelinke«, kaj?), ki izhaja že od leta 1900.
Za ocenjevanje hotelov in restavracij izhaja vsako leto »Red Guide«, v katerem so ocenjene restavracije po celem svetu in posebej v večjih mestih. »Red Guide« je nedvomno biblija »gourmetov«. Restavracije so ocenjene s tremi zvezdicami. Ena zvezdica za restavracijo pomeni »zelo dobro kuhinjo v njeni kategoriji«.
Dve zvezdici pomenita »izvrstno kuhinjo, vredno tega, da naredimo ovinek na poti«. Tri zvezdice pomenijo »izjemno kuhinjo, vredno posebne poti«. Morda vse to ne pove nič. Veliko več pove podatek, da je restavracij, ki imajo tri zvezdice (največ torej) nekaj preko 80 na vsem svetu! Samo toliko! Toliko o kriterijih, ki jih upošteva Guide Michelin in njeni strokovnjaki. Verjetno ni naključje, da jih je največ v Franciji in Parizu. Morda je zanimivo, da jih je v Nemčiji več, kot n.pr. v Italiji ali Španiji in Portugalski skupaj.
Seveda ni to edini vodič po restvaracijah na svetu. Tukaj je še Zagat Survey, kjer ne ocenjujejo le hrane, ampak tudi dekoracijo, postrežbo in ceno. Potem je tukaj Harden’s iz Velike Britanije. V Avstraliji skrbijo za vodiče po restavracijah pri časopisni hiši »Fairfax Newspaper Group«.
Če sem prej omenjala Guide Michelin kot enega najstarejših, če ne najstarejšega, bi morala dodati še eno zanimivost. Že nekaj časa izdajajo tudi t.im. »Bib Gourmand« (imenuje se po tistem debelem, belem možiclju, ki predstavlja »mišelinke«). Verjetno ni potrebno posebej omeniti, da gre za vodič po restavracijah za »gourmande«, ljudi, ki radi dobro in s tem malo več jedo.
Osnovna usmeritev pri ocenjevanju je zato »dobra hrana ob zmerni ceni«. Ocene restavracij predstavlja set vilic in žlice. En set vilic in žlice pomeni »udobno« restavracijo, pet setov luksuzno.
Kam lahko pogledam sama, če želim dobro jesti? Še najbolj, pravzaprav odličen, je naš dobri, stari »Rad Dobrojem«. Njegove usmeritve so vedno naletele na pozitiven odziv z moje strani.
Morda je za našo velikost (Slovenija) to sprejemljiva opcija ocenjevanja, a sama bi si želela kakšen vodič po slovenskih gostilnah.
Saj ne bi bila potrebna letna izdaja v knjigi. A ustrezna bi bila stalna rubrika kakšnih dnevnih časopisov ali izdaja na dve leti. Morda samo elektronska oblika. Sedaj že prosim, kajne? Morda obstaja nekakšen vodič po slovenskih restavracijah, hotelih in gostilnah, a sama zanj ne vem. Si znate predstavljati, kako dobre bi bile šele takrat naše gostilne, ki so se v zadnjih letih res izboljšale?!
Poznam še nekoga, ki bi bil vesel
Dejstvo je, da bi se takšnega vodiča vsaj tako kot ljudje, ki radi dobro jemo (»gourmeti« in »gourmandi«), razveselili vsi dobri gostinci. Kaj je bolj naravnega in bolj vzpodbudnega, kot tekmovanje?! Kaj je boljša reklama, kot imeti takšne »tri zvezdice« nekaj let zaporedoma?
Posebej, če ocena predstavlja strukturirano oceno določene skupine ljudi, ki so nedvomno »gourmeti«. Pravzaprav ne razumem. Določamo najboljši avto po slovenskem izboru, nimamo pa najboljših gostiln v slovenskem merilu?!
Čeprav se vozim z avtom vsak dan in se rada vozim z avtom, je hrana, dobra hrana in užitki ob dobri hrani tisto, kar je pred mojim avtom.
Dokler ne bo drugače, ali ne pridemo na zemljevid enega izmed svetovnih vodičev po restavracijah, se bom zadovoljila z ustnim izročilom znancev, kolegov, prijateljev. In tu in tam mimogrede prebranim mnenjem našega »Rad Dobrojem«. Včasih imam srečo, včasih nimam tolikšne sreče.
A ostajam optimist. Nekako so se zadnje čase tudi na slovenskih TV kanalih pojavile vse mogoče »kuharske« oddaje. Nekako je kuhanje postalo spet »in«.
Ne razumem, kako je sploh lahko bilo kdaj drugače. Hrana je tista, ki razvaja naše čute. Kuhanje je čudovito popotovanje do tega razvajanja. Sploh v dvoje. Niso zastonj rekle naše babice: ljubezen gre skozi želodec. Kako smo lahko (posebej ženske; oprostite, drage dame, a je res) na to pozabili?!
Kakorkoli, sama se sploh ne čudim, da so vse te oddaje tako zelo priljubljene. Nedvomno ne samo zaradi znanih oseb, ki so v njih udeležene. Optimist, kakršen sem, čakam na oddajo, ki bo predstavljala popotovanje po koščkih naše Slovenije in slovenskih gostilnah, z vsemi majhnimi posebnostmi, ki jih nudijo pokrajine in mesta ter gostilne, vklesane v te prostore.
In morda nekega lepega dne vodič po slovenskih gostilnah. Ne samo za nas, ki tukaj živimo, ampak za vse tiste, ki pridejo mimogrede. Slovenska kuhinja, tako zelo raznolika, je dobra. Vsaj po mojem mnenju.
In morda bo nekega dne vedno več ljudi, ki bodo naredili pot v koščke naše deželice samo zato, da bi uživali v kuhinji ene izmed naših slovenskih gostiln.
Ker jih imamo. Dobre gostilne namreč.
- natisni/pošlji/povej naprej:
ključne besede: dobra • don felipe • gostilna • hrana • ljubljana • nona
- sorodni članki:
