Moje drage prijateljice, kolegice in znanke: hvala vam. Vsem vam, ki ste mi hvaležno odgovorile na mojo anketno vprašanje: Kaj imate najraje pri svojem moškem?
Po uspešnem zaključku Valentinovega, dneva zaljubljenih, se počasi že prekladamo v to težko pričakovano pomlad. S tem pa se začenja tudi najbolj ugodna sezona za lov – na dekleta seveda.
Nekateri bi temu rekli prijateljstvo, jaz pa se bom v tem primeru dotičnemu terminu izognil, ker še vedno zatrjujem, da ni mogoče biti prijatelj z nekom, ki te tudi spolno privlači.
Da nimam pojma o tem, kako preživiš v tej džungli, ki se ji reče zveza in se imaš zraven še lepo, že vrabci na vejah vsake slovenske hruške čivkajo.
Mene je že rahlo strah. Ne, ne bojim se pajkov, niti zime, niti konca sveta ali smrti. Strah me je, ker tale zadeva z odraščanjem in odnosi med spoloma nima nobenih navodil za uporabo.
Ko nam uspe uspešno prestati prva dva zmenka in po tretjem že pričnemo drseti v resnejšo zvezo, se prične najlepše obdobje razmerja, ko obstajajo le seks in pogovori, telesno in verbalno odkrivanje drugega.
Fantazme o princu na belem konju so se dekletom razblinile že na pol poti skozi osnovno šolo. Zato se jim je zdelo najpametneje, da pograbijo prvega, ki pride in z njim poskusijo preteči celotno življenjsko pot.
Vedno sem govoril, da si je potrebno v življenju želeti vse najboljše, največje in zato seveda nedosegljivo. In to zgolj zato, da imaš vedno pred seboj nek višji cilj h kateremu si usmerjen.
Stara šola nas uči, da smo moški svinje. In vedno tisti, ki v razmerju izzovemo razloge za ločitev. A to je zgolj stara šola.
Sedim v zatemnjenem lokalu nekje v centru Ljubljane. Ob mizi dve prijateljici, obe, tako kot jaz, v zgodnjih dvajsetih letih. Prva je že leta v ustaljenem razmerju, druga se ravno ogreva za novo ljubezen.
Tako, mlahave ritke. Dragoceni čas, ki bi ga lahko porabile na raznih poligonih za znojenje, raje zapravljate v soju sevajočega ekrana (ki nima niti porjavitvenega učinka).
Vedno, ko se srebrna tekočina v termometru nevzdržno dviga proti lepšemu vremenu, me zgrabi panika. Spet ta čas neusmiljenega viharjenja, ki se začne z zračenjem omar in inventuro zimske garderobe.
Čeprav bi se zgodovina za ženske usodnih dogodkov morala začeti okoli leta 1900, bomo segli malce dlje v čas, v leto 1869, ko je bil izumljen prvi vibrator.
Pred nedavnim sem imela priložnost ali čast ali veselje ali srečo, da me je moj spremljevalec povabil na večerjo v zelo drago in ugledno restavracijo.