Verjamete, da je smeh pol zdravja? Ne?! Pa bi morali! Če bi se ljudje več smejali, bi bili zadovoljnejši in predvsem bolj zdravi. Le kako smeh vpliva na zdravje? Oja, pa še kakšen vpliv ima! Smeh »odpira« vse v nas in s tem povzroči boljšo prekrvavitev, večji dotok kisika v možgane in druge celice telesa, sprošča in odpravlja stres, krepi imunski sistem in je odlična telovadba za trebušne mišice. Seveda »pravi, krepki« smeh in ne vljudnostni nasmeški, ki jih delimo neznancem.

Smeh polepša življenje. Zaradi njega smo lepši, srečnejši, bolj sproščeni in optimistični. Takšni smo privlačnejši tudi za druge ljudi. Še potrebujete dodaten razlog za smeh? Le zakaj se torej ne smejite več, če ste se radi smejali? Velikokrat je razlog v slabem zdravstvenem in s tem estetskem stanju zob.

Ker moramo danes izgledati najboljše v vsakem trenutku, se veliko ljudi samo še »nasmiha«! Kako naj se človek smeji na »vse štiri«, če ima porumenele, slabo ohranjene zobe ali mu jih celo nekaj manjka. Slab zadah ne bom omenjala! Ali res ne moremo narediti nič za zdrave, lepe zobe? Je že prepozno?

Nikoli ni prepozno za spremembo, sploh na boljše

Kar je, je! Če človek želi odpraviti svoje slabosti, napake ali rešiti problem, si mora najprej priznati, da ga ima. Soočenje s problemom, kadar gre za zobe, je največkrat povezano z bolečino ali izgubo zob zaradi zobne gnilobe (kariesa) ali vnetja dlesni in paradontoze. A takrat ne gre več za »problemček«, ampak velik problem. Saj veste, kaj pravijo: če ne rešuješ svojih problemov sam, problemi rešujejo sami sebe. Seveda na način, ki nam morda ni najbolj všeč!

Pri zdravju zob je že tako, da reševanje problema povzroča precej neprijetnosti. Večji strošek denarja je še najmanjši problem. Čas, bolečine in možnost, da je stanje ireverzibilno (nepopravljivo), so precej hujši del reševanja problema. Današnja tehnologija je tudi na področju zobozdravstva in predvsem zobne protetike tako daleč, da lahko reši že skoraj nemogoče! Kaj torej narediti, kadar se soočamo z že slabim zdravstvenim stanjem naših zob in dlesni? Takoj k zobozdravniku! Ne jutri, danes!

Poiskati dobrega zobozdravnika ni lahko. Ponudba je velika, a razlike med storitvami so lahko odločujoče za vaše zobe. Predvsem želite dobiti za svoj denar najboljše in samo tisto, kar je res potrebno. Še vedno določeni zobozdravniki ponujajo marsikaj, kar ni dobro za vaše zobe, je pa za njihove »žepe«. Je že tako, tudi zobozdravniki so samo ljudje!

Pozanimajte se pri sorodnikih, prijateljih in znancih. Naj vas ne vodi princip »ta je poceni«. Poznate rek »nisem tako bogat, da bi gradil poceni«? Tudi za zobe velja nekaj podobnega! Kakšna pričakovanja morate imeti že od prvega obiska? Visoka! Predvsem, kar se tiče zaupanja, profesionalnosti in celovitosti prvega pregleda. Poskrbite, da vas bodo poslušali, čeprav ne boste ravno kratki. Če vas bodo odpravili na hitro ali ne boste imeli dobrega občutka, pojdite takoj drugam. Pozabite na izgubljen denar prvega pregleda!

Na prvem pregledu seznanite zobozdravnika s svojimi problemi in željami pred samim pregledom. Sledi pregled zob (karies in podobno), dlesni (vnetje dlesni in paradontoza), ustne sluznice in jezika ter čeljustnega sklepa. Po rentgenu celotnih zob in čeljusti zobozdravnik analizira stanje tudi na osnovi rentgenskih posnetkov. Sledi razgovor, kjer vam zobozdravnik natančno oriše zdravstvene probleme vašega zobovja in dlesni, predlaga načrt zdravljenja z okvirno ceno vseh storitev, ki jih bo izvajal za vas.

Bistveno je, da poiščete skupaj optimalno rešitev. Seveda je to začetek vaših rednih obiskov pri zobozdravniku. Če boste zadovoljni, potem je najbolje nadaljevati s preventivnimi pregledi na vsakih šest mesecev. Vse je torej v vaši rokah! Samo odločitev morate sprejeti!

Kaj vse lahko ponudi danes zobozdravstvo?

Če ste redni obiskovalec zobozdravnika, potem ste navajeni na čiščenja zobnega kamna in oblog, beljenje zob in občasne zalivke. Če ste svoje zobe in dlesni zanemarjali dalj časa, potem boste deležni enega ali več naslednjih posegov, odvisno od stanja vaših zob in bolezni, ki ste jih »predelali« skozi leta:

- Odstranitev zoba ali ekstrakcija: v bistvu neželen poseg, saj vaš zob ni možno rešiti na noben drugi način. Izguba zoba vedno pomeni dodatni poseg, razen če menite, da zob ne potrebujete več. Predvsem mostički in proteze so že dalj časa v uporabi, v novejšem času pa se javljajo implatanti.

- Implatanti ali zobni vsadki: gre za zobne vsadke, ki imajo zavoj iz titana (najkasneje v roku šest mesecev se zrastejo s kostjo); nanje pritrdijo porcelanast zob. Najbolj pomembno je, da niso vsake čeljusti ustrezne za implatant. Lahko imamo več ali samo en implatant.

- Mostički: z njimi rešujejo problem manjkajočih zob, kadar obstaja na obeh straneh dovolj zdravo zobovje, ki lahko »nosi« mostiček. Slaba stran mostička je, da je potrebno obrusiti sosednja zoba, kar lahko povzroči njihovo poškodbo. Protetična konstrukcija ni trajna. Na zobeh pod prevleko se lahko pojavi karies, zato jo je potrebno zamenjati, kar je slabost mostičkov.

- Delna ali polna proteza: proteza, če ni narejena kvalitetno, lahko precej spremeni vaš videz. Zobno protezo vam izdelajo na osnovi odtisa vaših ust v zobotehničnem laboratoriju. Ni bistvena samo oblika zob, ampak tudi barva. Če vaši zobje nikoli niso bili biserno beli, boste delovali s popolnoma »belim« nasmehom dokaj smešno. Čimbolj naravno naj bo vaša usmeritev.

- Prevleke ali krone: uporabljajo se za zaščito odlomljenih, obrabljenih zob in zob, ki potrebujejo ojačitev, ter zabarvanih zob. Izberete lahko polno porcelanske prevleke, kovinsko porcelanske prevleke in polne kovinske prevleke. Tudi tu je pomembna barva prevleke, ki naj bo naravna in enaka barvi vaših zob.

- Porcelanske luske: predvsem se uporabljajo na sprednjih zobeh v primeru večje zabarvanosti kot posledice različne pigmentacije ali demineralizacije, ki daje videz madeža na zobeh, večjih zalivkah na sprednjih zobeh, ki se z leti obarvajo, kariesom na sprednjih zobeh, kjer ni možna esteska rešitev problema, majhnih (tudi poškodbe sklenine) ali odlomljenih zobeh in podobno. Izboljšajo estetski videz vaših zob.

- Koreninsko zdravljenje zoba ali endodontija: zelo dolgotrajen in zoprn postopek, ki je največkrat posledica nezdravljenega kariesa (odstranitev odmrlega živca in ostalega tkiva v korenini zoba). Če ne pride do postopka pravočasno, se lahko razvije infekcija. Gnoj se kopiči v korenini zoba in njeni okolici (zobni absces). Na koncu zdravljenja je največkrat potrebna prevleka, saj zalivka ne zadostuje.

- Zalivke ali plombe: te poznamo in imamo vsi. Izdelane so lahko iz materialov, ki so v barvi zoba (kompozit, in porcelanski inlay ter onlay) ali drugih materialov (amalgam je sive barve; zlat inlay in onlay je seveda v barvi zlata). Kaj je boljše, kaj poškoduje še dodatno sklenino in dentin, kaj je dolgotrajnejše? Izbrati boste morali sami. Bistveno je, da so postopki in materiali čimmanj invazivni za vaše zobe.

In kaj zdaj? Smeh in preventiva!

Če ste prestali vse možne napore, se znebili kar nekaj denarja, da je vaš nasmeh spet takšen, kot želite, potem se… smejte! Ja, seveda se lahko smejite, saj imate zdrave zobe in dlesni in spet fantastičen nasmeh! A nikar ne ponovite napake, ki ste jo naredili prej. Danes obisk zobozdravnika ni več »mučilnica«, kakršne smo bili navajeni včasih.

Zato premagajte strah in obiskujte svojega zobozdravnika vsaj vsakega pol leta. Gre za preventivo! Manjši posegi nikoli ne pomenijo toliko bolečin, kot kasnejši radikalni posegi. Drugi del preventive morate opravljati sami. Govorim o temeljitem čiščenju zob in dlesni. Temeljito čiščenje seveda ne pomeni, da drgnete zobe s trdo zobno ščetko kot »neumni«.

Pravzaprav ni nič presenetljivega, da starejši ljudje ne znamo pravilno čistiti zob. Danes učijo starše, kako poskrbeti za mlečne zobe od prvega zobka dalje. Otroci obiskujejo zobozdravnike in ustne higienike, ki jih že v zgodnjih otroških letih poučujejo, kako se pravilno očisti zobe, dlesni in jezik. Ja, jezik tudi! Ne odlašajte niti sekunde, da se tudi sami odpravite k zobozdravniku s problemom »kako pravilno očistim svoje zobe in dlesni«.

V primeru posegov, katerih posledica so implatanti, mostički, delne proteze in celotne proteze oziroma tretji zobje, je potrebno in še bolj zahtevno vzdrževanje ustne higiene in čistoče, saj ste bolj dojemljivi za nevarno širjenje zobnih oblog. Poglejmo mostiček, ki ga je težje čistiti, saj se pod njim nabira hrana.

Od tu do zobnih oblog, vnetja dlesni ali zobne gnilobe, je lahko samo še korak. Seveda proteze zahtevajo nekoliko drugačno čiščenje. Uporabljamo posebno zobno ščetko in zobno pasto. Priporočljiva je uporaba posebnih tablet za čiščenje zobne proteze, ki delujejo antibakterijsko in dezinfekcijsko. Z redno uporabo ščitijo pred vnetji sluznice.

Nikakor, tudi če imamo polno protezo, ne smemo pozabiti na čiščenje ustne sluznice, ki zagotavlja njeno ustrezno prekrvavitev. Pri delnih protezah seveda poskrbimo za temeljito čiščenje preostalih zob in dlesni. V primeru implatantov in mostičkov po zaključenem osnovnem čiščenju zob in dlesni namenimo še nekoliko časa čiščenju mest pod mostički in okrog implatanta.

Z izjemo načina in tehnike čiščenja zob in dlesni je bistveno, da izberemo tudi pripomočke za čiščenje, ki bodo zagotavljali temeljito in ustrezno čiščenje zob. Morda se odločite za električne zobne ščetke, ki z najnovejšo tehnologijo zvoka (sonična tehnologija) temeljito očistijo zobe tudi v prostorih med zobmi, kjer se najraje obdržijo ostanki hrane.

Pri sonični tehnologiji gre za vibracije v zvočni frekvenci, ki resnično zelo učinkovito odstranijo mehke zobne obloge. Zobne površine so po čiščenju bistveno bolj gladke, kot pri ročni zobni ščetki. Dodatno uporabimo še zobno nitko in medzobno ščetko za čiščenje medzobnega prostora, posebej v primeru implatanatov in mostičkov. Obstajajo posebne ščetke za čiščenje implatantov.

Seveda lahko izberemo tudi ročno zobno ščetko, a naj bodo njene ščetine dovolj mehke, a čvrste, da bodo segle v vse predele in učinkovito, a brez poškodb dlesni, očistile zobe vseh zobnih oblog. Seveda sta tudi tu nujni zobna nitka in medzobne ščetke.

Kako čudovito je biti s teboj!

Ljudje smo že takšni, da imamo radi, če nas imajo ljudje radi. Smeh je nalezljiv in ljudje smo radi v družbi ljudi, ki se več smejijo. Saj ni pomembno vedno, zakaj. Ja, smeh je pol zdravja in neskončen vir sreče. Še vedno mislite, da se zanj ne izplača potruditi?

Brez kalcija nam živeti ni

V okostju in zobeh odraslega človeka se nahaja približno kilogram kalcija, kar pa je hkrati približno 99 odstotkov kalcija v telesu. Za človeka je kalcij življenjsko pomemben. Poleg prej omenjenih funkcij, pri katerih sodeluje, je tudi pomemben sestavni del vsake celične stene. Zelo poenostavljeno rečeno – kalcij drži celično steno skupaj, podobno kot lepilo. Je tudi esencialen gradnik hormonov. Zelo pomemben pa je ta mineral za kislinsko-bazično ravnovesje v telesu. Skrbi za alkalnost krvi, celic in tkiv. Način življenja in prehranjevanja sodobnega človeka povzroča pri večini ljudi zakisanost telesa, kar je vzrok za skoraj vse bolezni sodobnega časa.

Človeško telo je genialen organizem, katerega glavna naloga je preživetje. Če s svojim načinom življenja in prehranjevanja svoje telo kisamo oziroma zastrupljamo, se telo zavoljo preživetja ves čas trudi nevtralizirati kislo stanje z minerali, ki so mu v telesu na voljo. Vzame jih tam, kjer oceni, da mu bodo za opravljanje svoje glavne naloge najmanj primanjkovali. Ko se iz leta v leto svojega življenja vztrajno kisamo, telo počasi a vztrajno porablja zaloge kalcija. V časih ga vzame iz celičnih sten, včasih iz zob, včasih iz kosti, … Osteoporoza je samo eden od premnogih rezultatov, ki sledijo. Ker je povezava med osteoporozo in primanjkljajem kalcija tako zelo očitna, se v zvezi s tem tudi največkrat omenja. A če uporabimo dobro staro kmečko pamet in pomislimo na to, kje vse v telesu ima kalcij pomembno vlogo, potem postane račun zelo preprost. Pomislite na katero koli bolezen sodobnega časa in našli boste povezavo.

Kalcij za ustno zdravje

Tako kot je kislinsko-bazično ravnovesje pomembno v celem telesu, je pomembno tudi v ustni votlini. Vrednost pH namreč vpliva na količino zobnih oblog. Kislo okolje za ustno zdravje zagotovo ni koristno. To vemo še iz osnovne šole, ko so nam razlagali, kako bakterije v zobnih oblogah presnavljajo sladkorje, ki jih pojemo in proizvajajo kisline. Te kisline sčasoma raztopijo zobno sklenino in nastane zobna gniloba. Kar velja za sladkor v ustih, velja tudi za telo. Sladkor je ena od snovi, ki ga zakisa.

Kislo okolje v ustih bakterijam omogoča tudi ugodne pogoje za rast in razvoj, zato niso v nevarnosti samo zobje ampak tudi dlesni oziroma obzobna tkiva.

Piti mleko ali šumeče kalcijeve tablete?

Nič od tega. Dandanes najdemo že veliko virov, ki navajajo, da so mleko in mlečni izdelki sicer najbolj poznan vir kalcija in dejansko vsebujejo precej kalcija. Težava je v tem, da v teh izdelkih kalcij ni v ugodnem razmerju z drugimi minerali, po drugi strani pa predelano mleko in mečni izdelki, ki na nas čakajo na prodajnih policah zavoljo procesov predelave telo zakisajo. Najbolje je kalcij v telo vnašati s hrano, ki telesa ne zakisa kot je na primer zelenolistna zelenjava, sadje, oreški, semena in stročnice. Veliko kalcija vsebujejo tudi morske alge. Poleg kalcija vsebujejo tudi magnezij, ki delovanje kalcija dopolnjuje. V morskih koralah (koralni kalcij), na primer, je razmerje med kalcijem in magnezijem idealno za naše telo.

S polurnim aktivnim sprehodom v naravi bomo »nabrali« dovolj vitamina D, ki bo pomagal pri absorpciji kalcija. Spotoma lahko naberemo še regrat, koprive, čemaž in druge s kalcijem bogate divje rastline.

Pri vnosu kalcija moramo biti še bolj kot na količino kalcija, ki ga živilo vsebuje, pozorni na možnost, da ga naše telo v čim večji meri absorbira. Seveda je pomembno tudi to, da kalcij v telesu zadržimo. Kava, črni čaj, sladkor, kajenje in živalske beljakovine bodo »požrli« vneseni kalcij. Gre za snovi, ki telo zakisajo, od prej pa že vemo, da bo v teh primerih naše telo porabilo kalcij za nevtralizacijo. Kalcijeva »bilanca« bo tako negativna.

Ustna higiena ostaja

Z zdravim načinom življenja in prehranjevanja, kar zajema tudi redno in zadostno hidracijo, bomo poskrbeli ne samo za dobro splošno zdravje temveč tudi za dobro ustno zdravje. Vplivali bomo na vrednost pH v ustni votlini, s tem pa tudi na količino zobnih oblog. S temeljito in redno ustno higieno bomo tveganje za nastanek vnetja dlesni in obzobnih tkiv pa tudi zobne gnilobe, še zmanjšali.

Zobne obloge so biofilm, ki se neprestano obnavlja, zato jih moramo redno odstranjevati. Uporabimo kakovostno zobno ščetko, ki ima več tisoč finih tankih vlaken. Z njimi bomo lahko nežno in učinkovito odstranili zobno obloge tudi ob robu dlesni, ki je kritično mesto za nastanek vnetja. Ne pozabimo na čiščenje medzobnih prostorov, saj se vnetje dlesni začne prav tam. Uporabimo medzobno ščetko primerne velikosti ali/in zobno nitko. O izbiri teh pripomočkov se je koristno posvetovati z zobozdravnikom ali ustnim higienikom, če ne drugače na enem od rednih preventivnih pregledov, ki ga opravimo dvakrat letno.

Obiščite naslednja spletna mesta: www.flegis.si, www.dlesni.com in FB strani »zdrav nasmeh« in »zdrave dlesni«. Še posebej pa vas vabimo k obisku naše spletne trgovine www.zdrav-nasmeh.com.

Ustno zdravje ni pomembno samo zato, ker je povezano z lepimi zobmi in zdravimi dlesnimi. Kronično vnetje obzobnih tkiv lahko poveča tveganje za težke zdravstvene zaplete kot so možganska kap, srčni infarkt, oslabljen imunski sistem, prezgodnji porod in nizka porodna teža novorojenčka, poslabšanje sladkorne bolezni, pljučne bolezni …

Kar nekaj dejavnikov je, ki poslabšujejo stanje dlesni in obzobnih tkiv. Največji sovražnik zdravih dlesni je kajenje, takoj za njim pa stres.

Stres – hitra pot do razdejanja v ustih

Povezavo med stresom in vnetjem obzobnih tkiv (parodontalna bolezen) so raziskovali v mnogih študijah. Ameriški raziskovalci pravijo, da naj bi bil hormon kortizol tisti, ki ima glavno vlogo v povezavi med stresom in parodontalno boleznijo. Rezultati raziskave objavljene v ameriški strokovni reviji Journal of Periodontology kažejo, da pri ljudeh s parodontalno boleznijo (vnetjem obzobnih tkiv) povečana količina kortizola lahko vodi do večjega propada dlesni in kosti pod njo.

Temeljni vzrok za vnetje dlesni in obzobnih tkiv so bakterijske zobne obloge. Če jih ne odstranjujemo redno in temeljito, bakterije s svojimi strupenimi izločki in preko imunskega odgovora organizma povzročijo vnetje in propad obzobnih tkiv. Stres vse te procese še dodatno pospeši.

Posamezniki, ki so pod močnim stresom se tudi močno nagibajo k slabim navadam, kar lahko škodljivo vpliva na njihovo ustno zdravje. Ustni higieni posvečajo manj pozornosti, hkrati pa povečajo vnos nikotina, alkohola in drugih drog, še pravijo ameriški raziskovalci.

Telesna aktivnost

Stres ne vpliva slabo samo na ustno zdravje, temveč tudi na splošno zdravje, zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve znake stresa in se ga naučimo obvladati. Tako kot je vpliv stresa na posameznike zelo različen, tako so tudi načini, s katerimi ljudje svoj stres obvladujejo lahko zelo različni.

Vsekakor je telesna aktivnost tista, ki zelo pomaga k izboljšanju počutja. Ker se med stresom v telesu dogajajo oksidativni procesi, ti pa so krivi za zakisanje telesa, s fizično aktivnostjo telesu pomagamo, da se strupenih snovi prej znebi. Povečamo vnos kisika, pospešimo krvni obtok in izločanje znoja. Čeprav marsikdo tarna, da nima časa za fizično dejavnost, je to zelo slab izgovor, ki zveni podobno kot nimam časa, da bi si nalil kozarec vode. Za preživetje potrebujemo vodo in kdor hoče v stresnem svetu preživeti ve, da si mora vzeti čas zase saj noče, da ga čas pobere in prehitro priklene na bolniško posteljo.

Smejte se

Še veliko sprostitvenih tehnik obstaja, a še ena je, ki bi jo moral vsak vsakodnevno izvajati. Smejanje. Obstaja medicinska stroka, ki preučuje vpliv smeha na zdravje in psihološko stanje. Imenuje se gelotologija. Ko se smejemo se zmanjša količina adrenalina in kortizola. Ravno slednji pa je tisti, za katerega so ameriški strokovnjaki ocenili, da vpliva na slabšanje obzobnih tkiv. Lahko se smejete brez posebnega razloga, tako kot se to počne pri jogi smeha. Gre za vadbo sestavljeno iz dihalnih, sprostitvenih in smejalnih tehnik. Tudi vsako druženje s prijatelji, obogateno s smehom šteje. Oglejte si komedijo, klasično, stand-up ali komični film. Kar koli, samo da vas bo nasmejalo.

Zmaga na vseh frontah

Ko se s fizično vadbo, dobrim spancem, primerno prehrano, ki vključuje tudi zadostno hidracijo, smejanjem in drugimi sprostitvenimi tehnikami upremo stresu na vseh frontah, ostane za ohranitev dobrega ustnega zdravja še eno malo bojišče. Naša usta. Ne pozabite na redno in temeljito ustno higieno. Natančno odstranjujte bakterijske zobne obloge, saj so ravno one vzrok za nastanek vnetja dlesni. Uporabite mehko zobno ščetko, ki ima več tisoč tankih ščetin. S tako ščetko boste lahko očistili bakterijske obloge tudi na njihovem priljubljenem skrivališču – pod robom dlesni. Ker so ščetine take ščetke zelo fine, med čiščenjem ne poškodujejo dlesni. Ne pozabite očistiti medzobnih prostorov. Uporabite medzobno ščetko prave velikosti in/ali zobno nitko.

Medzobna ščetka je prave velikosti takrat, ko s svojimi ščetinami zapolni ves medzobni prostor, vanj pa jo lahko vstavimo le z rahlim pritiskom. Ker imamo v ustih različno velike medzobne prostore, potrebujemo tudi različno velike medzobne ščetke. Po navadi dve, največ tri. Posvetujte se z zobozdravnikom ali ustnim higienikom o pravilni izbiri pripomočkov za ustno higieno, ko ga boste obiskali na enem od rednih preventivnih pregledov.

Zanimive informacije o vzdrževanju dobre ustne higiene pa najdete tudi v brezplačni spletni delavnici Za zdrav nasmeh na spletni strani www.dlesni.com. Obiščite naslednja spletna mesta: www.flegis.si, FB strani »zdrave dlesni« in »zdrav nasmeh«. Še posebej pa vas vabimo k obisku naše spletne trgovine www.zdrav-nasmeh.com.

Znano je, da na primer kronično vnetje obzobnih tkiv poveča tveganje za nastanek srčne in možganske kapi, prispeva k slabemu zadahu in poslabšuje stanje sladkorne bolezni. Pri nosečnicah lahko tako stanje poveča tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka, na splošno pa slabo ustno zdravje prispeva k oslabljenemu imunskemu sistemu.

Lokalna obramba

Vzrok zobne gnilobe in vnetih dlesni so bakterije z zobnih oblogah. Zato moramo zobne obloge redno odstranjevati. Za temeljito ustno higieno samo zobna ščetka ni dovolj. Redno moramo čistiti tudi medzobne prostore. To naredimo z medzobno ščetko in/ali zobno nitko. O izbiri pripomočkov se je dobro posvetovati z zobozdravnikom ali ustnim higienikom. Splošno načelo je, naj ima zobna ščetka čim več tisoč ščetin, medzobna ščetka pa mora po velikosti odgovarjati medzobnemu prostoru, ki ga čistimo. Mesta, ki jih ne moremo očistiti z medzobno ščetko, očistimo z zobno nitko. Izberemo na primer teflonsko pri tesnih stikih, klasično ali tako, ki v s stiku s slino nabrekne, pa kadar stiki niso zelo tesni.

Celosten pogled

Vpliv ustnega zdravja na sistemsko zdravje pa ni enosmeren. To se še posebej izrazito pokaže pri sladkornih bolnikih, pri katerih slab nadzor sladkorja v krvi poslabšuje stanje obzobnih tkiv, med tem ko kronično vnetje obzobnih tkiv vpliva na slabšanje sladkorne bolezni.

S temeljito ustno higieno redno odstranjujemo bakterije, ki bi sicer povzročile zobno gnilobo in vnetje obzobnih tkiv. V obratni smeri pa lahko s pravo prehrano, gibanjem in obvladovanjem stresa tudi vplivamo na zdravje ustne votline.

Dobro je vedeti, da se bakterije v alkalnem okolju ne počutijo dobro. Da bi v ustih zagotovili alkalno okolje je treba jesti veliko listnate zelenjave, žitaric in svežega sadja. Absolutno se je treba izogibati sladkorju. Ne samo, da kisline, ki nastanejo kot presnovni izločki, ko bakterije v zobnih oblogah presnavljajo sladkor povzročijo zobno gnilobo, temveč te kisline ustvarjajo tudi kislo okolje v ustni votlini. To pa so idealni pogoji tudi za razvoj in razraščanje bakterij, torej ravno nasprotno od alkalnega okolja, ki ga želimo. Kislo okolje ustvarjajo poleg sladkorja tudi brezalkoholne gazirane pijače in rafinirana procesirana hrana.

Naše telo je genialen organizem s sposobnostjo samozdravljenja. A težava je v tem, da mu na poti skozi življenje to redko tudi omogočimo. Na primer, naša slina vsebuje minerale, ki pri rahli kislinski poškodbi sklenino ponovno obnovijo in tako dejansko popravijo mikro luknjico. A v nedogled to ne gre. Če z neprimerno prehrano poskrbimo, da so kisline v presežku, potem s tem tudi poskrbimo za negativno bilanco našega ustnega zdravja. Kajenje je v tej negativni bilanci kot prilivanje olja na ogenj. Zato si vsak, ki preneha kaditi naredi neizmerno uslugo.

 Prebava in ustno zdravje

Tradicionalna kitajska medicina opredeljuje dlesni kot podaljšek prebavnega sistema, ki odseva stanje želodca. Vnetje dlesni povzroča prekomerno nakopičena vročina v želodcu, ki nastane zaradi neprimerne prehrane, načina življenja ali čustvenega stresa. Presežek jeze, strahu in skrbi lahko zmoti prebavni ritem, zato hrana zastaja in fermentira, kar prispeva k prekomernemu razmnoževanju bakterij. To pa je pravi recept za nezdrave dlesni in slab zadah.

Za dobro prebavo in posledično za bolj zdrava usta lahko naredimo zelo veliko s čisto enostavnimi potezami.

• Hrano dobro prežvečimo. S tem omogočamo pravilno izločanje encimov in zdravo prebavo že v ustih. Bolje je pojesti več obrokov z manjšimi porcijami kot malo obilnih obrokov. Izpuščanje obrokov je zelo slabo.

• Obvladujte svoj stres z dejavnostmi, ki so vam všeč. To so lahko sprostitvene tehnike kot na primer tai chi, joga, meditacija. Če vam nobena od njih ni blizu, počnite enostavno nekaj, kar vas sprošča. Poiščite svoj način.

• Ribje in laneno olje imata bogato vsebnost protivnetnih omega-3 esencialnih maščobnih kislin, kar je dobro za vnete dlesni.

• Pijte zeleni čaj! Ima izjemen antioksidativen učinek, ki lahko očisti vašo ustno votlino in pomaga zmanjšati fermentacijo.

Slika iz drobnih koščkov

Sliko dobrega ustnega in celotnega zdravja si morate ustvariti sami. Eden od drobnih koščkov v njem je zobna ščetka, s katero si boste lahko temeljito očistili zobe. Eden od koščkov v sliki je tudi zobozdravnik, saj vam lahko zelo pomaga z nasveti, poukom o pravilni ustni higieni in hitrem ukrepanju, če se na zobeh ali dlesnih začne razvijati kakšna bolezen. Zato ga ne pozabite obiskati vsaj dvakrat letno in opraviti preventivni kontrolni pregled. Še nekaj koščkov je bilo v zgornjih vrsticah omenjenih. Sestavite jih v tako sliko, da se boste lahko res dolgo smejali.

Za ogled priporočamo spletni strani: FLEGIS in ZDRAV-NASMEH.COM.

Kaj to pomeni? Sladkorno bolezen lahko imamo precej časa in »lepo« živimo z njo, brez da bi se zavedali, da smo dejansko bolni. Ves čas nastajajo v našem telesu nepopravljive posledice prisotnosti sladkorne. Kakšne so te posledice? Okvara drobnih žilic oči in ledvic (posledica je slepota in dializa zaradi odpovedovanja ledvic), okvara velikih žil odvodnic (posledica arterioskleroza, srčni infarkt, možganska kap, angina pectoris) in okvara živcev.

Verjetno poznate amputacije nog, »diabetična noga«, ki so posledica dalj časa trajajoče sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen vpliva neugodno na različne bolezni kot so srčne bolezni, bolezni ožilja, ledvic, očesnega ozadja, paradontozo in podobno. Zato je bistveno, da preventivno preverjamo stanje sladkorja v krvi in se seznanimo z značilnostmi sladkorne bolezni.

http://zdrav-nasmeh.com/

Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je sladkorna bolezen v izredno velikem porastu. Število ljudi, obolelih za sladkorno, izredno hitro narašča. Pred desetimi leti cca. 180 milijonov, danes 280 milijonov, čez deset let je ocena 350 milijonov. Če seveda ne bo bistvenega premika.

Kakšnega? Predvsem v načinu življenja, saj je sladkorna bolezen predvsem bolezen nezdravega načina življenja, povezanega z nepravilno prehrano in prekomerno težo ter nezadostnim gibanjem. Zaradi tega je 90% vseh bolnikov s sladkorno boleznijo tistih, ki imajo sladkorno bolezen tipa II. A o tem nekoliko kasneje. Je Slovenija izjema? Nikakor ne. V Sloveniji je sladkornih bolnikov cca. 8% vsega prebivalstva. Skoraj 100.000 ljudi se zdravi z različnimi zdravili za vzdrževanje normalne ravni sladkorja v krvi. Vsako leto začne z zdravljenjem cca. 4000 bolnikov. Zaskrbljeni? Morali bi biti. Vsi!

Kaj sploh je sladkorna?

Diabetes ali sladkorna bolezen je posledica biokemijskih nepravilnosti, zaradi katerih telo ne more izrabljati ogljikovih hidratov, sladkorjev in škroba iz hrane. Tako se poveča koncentracija sladkorja v krvi. Gre torej za bolezen presnove. Zakaj pride do nepravilnosti v presnovi? Vse je povezano s hormonom inzulinom, ki ga izloča trebušna slinavka. Inzulin poskrbi, da se sladkor ali glukoza prenese v celice, ki jo porabijo za delovanje. Če je prevzem glukoze v celice moten, se poveča njena koncentracija v krvi, medtem ko celice ne morejo normalno delovati. Do takšnih motenj lahko pride zaradi dveh vzrokov:

a) trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina – gre za sladkorno bolezen tipa I ali diabetes I, ki je avtoimunska, gensko pogojena bolezen : lahko se pojavi že hitro v otroštvu oziroma najkasneje do 30. leta starosti; v glavnem je potrebno zdravljenje z inzulinom vse življenje in uravnana prehrana

b) trebušna slinavka proizvaja dovolj inzulina, a ta inzulin ni učinkovit; govorimo o inzulinski odpornosti, ki se s starostjo povečuje, ali sladkorni bolezni tipa II ali diabetesu II: pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete; velikokrat je potrebno zdravljenje težav, ki se pojavljajo vzporedno (maščobe v krvi, krvni tlak) oziroma zmanjšanje telesne teže in opustitev kajenja. Poglavitni dejavnik za nastanek sladkorne bolezni tipa II je ravno debelost.

Kakšna je raven sladkorja v krvi, da lahko govorimo o sladkorni bolezni? Raven sladkorja v krvi je višja od 7 mmol / liter na tešče oziroma 11 mmol / liter po obroku hrane.

Kakšni so znaki sladkorne bolezni?

Bistveno je, da sladkorno bolezen čimprej identificiramo, kar najbolje storimo z rednimi kontrolami sladkorja v krvi. Posebej pomembno je to za ljudi, ki imajo preveliko telesno težo in katerih življenje je prepletanje škodljivih dejavnikov: nepravilne in prekomerne hrane, kajenja, pitja, nezadostnega gibanja in stresa. Kako lahko prepoznamo sladkorno bolezen?

Pogosto odvajanje vode oziroma urina (telo želi izločiti višek sladkorja), povečana žeja (telo želi nadomestiti izgubo tekočine), v kratkem času bistveno poslabšanje vida, utrujenost (telo ne izrabi glukoze in nima energije), izguba teže (telo potrebuje energijo, ki jo črpa iz maščob in proteinov, kar slabi mišice), vonj sape po acetonu in podobno. Vsekakor je koristno, da se takoj odpravimo k zdravniku.

Takšni znaki se ne pojavijo, kadar pride do nosečnostne sladkorne bolezni. Velikokrat se sladkorna pojavi samo v nosečnosti in po porodu izgine. V primeru nosečnostne sladkorne bolezni nosečniški hormoni in večja telesna teža preprečita telesu pravilno porabo insulina, kar vodi do tipa sladkorne bolezni, ki po porodu ponavadi izgine. Ne glede na to ima nezdravljena nosečnostna sladkorna bolezen prav tako resne posledice za plod in nosečnico.

Glukoza v krvi ne povzroči rojstnih hib plodu, kot se lahko zgodi v primeru nosečnosti ženske, ki že ima sladkorno bolezen, saj se bolezen pojavi takrat, ko je plod že razvit in ima določeno težo. Lahko pride do visokega krvnega tlaka nosečnice same. Večkrat se pojavi potreba po carskem rezu pri porodu zaradi prevelike telesne teže dojenčka, ki je hkrati izpostavljen večjemu tveganju za nastanek otroške debelosti in sladkorne bolezni tipa II, ko odraste.

Parodontoza in sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen ima z izjemo že navedenih negativnih posledic slab vpliv tudi na ustno zdravje oziroma negativno vpliva na vnetje obzobnih tkiv ali parodontozo. Posledice sladkorne bolezni nastanejo zaradi stalno povečane koncentracije glukoze v krvnem obtoku in s tem večjo dovzetnost za nastanek različnih vnetij, tudi vnetij obzobnih tkiv. Sladkorna bolezen je kriva za hitrejše napredovanje parodontoze ali za njen nastanek in počasnejše celjenje ran zaradi oslabljene obrambe tkiv.

Sladkorna bolezen vsekakor pripelje do slabšega stanja obzobnih tkiv. Hkrati nezdravljena parodontoza poveča možnost komplikacij pri sladkornih bolnikih in poslabša sladkorno bolezen. Na potek sladkorne bolezni škodljivo vplivajo C reaktivni proteini, ki jih je mogoče najti v serumu bolnikov z parodontozo. Gre torej za obojestranski vpliv, zato je preprečevanje in zdravljenje parodontoze sestavni del zdravljenja sladkorne bolezni.

Za ljudi s sladkorno boleznijo je bistveno, da skrbijo za ustrezno raven sladkorja ali glukoze v krvi. Na ta način lahko največ prispevajo k negativnim posledicam sladkorne bolezni za paradontozo. Seveda je bistvena ustrezna ustna higiena, kjer je posebej pomembna pravilna skrb za ustno sluznico in preprečevanje vseh ran v ustni votlini. Zelo pomembni so pri tem pripomočki, kot so zobna ščetka, medzobne ščetke, zobna nitka, in temeljito čiščenje zob oziroma odstranjevanje zobnih oblog.

Seveda je potreben drugačen pristop do sebe in svojega življenja. Pravzaprav je zanimivo, kako iste stvari (stres, kajenje, nepravilna prehrana) vplivajo negativno na različne bolezni, kakor da bi bile njihov skupni imenovalec. Verjetno so vzroki za marsikatero bolezen ravno v neustreznem načinu življenja. Tako sladkorne bolezni tipa II kot paradontoze.

Kaj lahko naredimo sami?

Spremenimo se! Kako? Saj vemo, kako, samo tako zelo težko je začeti, kajne? Ni pomembno, kako hitro napredujemo, bistveno je, da naredimo prvi korak k drugačnemu načinu življenja. Ne bomo namreč izboljšali stanja sladkorne bolezni tipa II samo s tabletami, če bomo obdržali vse slabe navade, ki so nas tja pripeljale. Genetska osnova gor, genetska osnova dol! Če se zavedamo, da imamo predispozicijo za razvoj določene bolezni, potem moramo narediti še večji premik v smer, ki nas bo »odpeljala« daleč stran od te bolezni. Kako v primeru sladkorne bolezni, posebej tipa II?

Imejmo se nekoliko bolj radi in ne vnašajmo v svoje telo, kar je všeč očem in morda jeziku, je pa slabo za naše telo. Ustrezna prehrana in izguba teže, če je ta prevelika, sta prvi korak na poti do sprememb načina življenja. Hrana, ki se je moramo izogibati, je hrana z veliko maščobami. Ocvrte jedi, maslo, svinjska mast, margarina, mastno meso, majoneza, masleni rogljički, kremni siri, hrenovke, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pomfri, čips, industrijsko izdelane kremne juhe.

Prav tako se moramo izogibati hrani z veliko sladkorja. Marmelada, med, sadni sirupi, kompoti, sadni izdelki iz konzerv, pudingi, brezalkoholne sladkane pijače, likerji, in podobno. Slaba prehrana nam ne daje energije, saj je »prazna« (nima hranilne vrednosti); daje nam samo občutek nenehne utrujenosti. Z zdravim načinom prehrane bomo pridobili tudi energijo in s tem voljo za aktivnost.

Naslednji korak k spremembi je gibanje. Tudi če začnemo s 100m počasne hoje, je to 100 m hoje več kot smo je naredili včeraj ali 200 korakov več v smeri bolj kvalitetnega življenja. Naslednji teden bo 200m, naslednji 300 in počasi bomo hodili vedno dalj in vedno hitreje. Daleč se pride s počasnimi koraki. Gibanje naj bo užitek in ne nekaj, kar nam je zoprno. Naučite se umetnosti zdravega življenja in morda bo jutri brez sladkorne. Posebej, če je bolezen v začetnem stanju ali se še ni pojavila.

Skrb za lastno zdravje, lastno telo, srce in dušo. Prvi korak k temu je, da se imamo radi, sami sebe, takšni kot smo! Ali tako, kot pravi Montaigne: Najhujša bolezen je zaničevanje lastnega telesa.

Preberite tudi: SLADKORNA IN PARADONTALNA BOLEZEN – NEPRIJETEN PAR. Lahko pa obiščete tudi spletno trgovino ZDRAV-NASMEH.COM.

Zdrave dlesni so nedvomno ogledalo posameznikovega odnosa do sebe in do svojega zdravja. Vsi vemo, kako se odzovemo na zobobol, ki je posledica kariesa. Na koncu, naj bomo še takšni strahopetci, se odpravimo k zobozdravniku. Predtem smo seveda pogoltnili neverjetne količine tablet proti bolečinam, da bi končno prenehala nenehna bolečina, ko sploh ne vemo več, kaj nas boli, ker nas boli vse, glava, ušesa, zobje…

Številne neprespane noči, »vlivanje« žganja na oboleli zob, da bi podaljšali občutek »otrplosti«, večminutno »drgnjenje« zob, dokler se ne vdamo v usodo. Po obisku zobozdravnika se vprašamo, zakaj smo tako dolgo odlašali. A najprej je bila bolečina, ki je spremenila naš odnos. Tako je pri kariesu. Na žalost ni tako pri vnetju dlesni.

Ravno ta navidezna »nepomembnost« zagotavljanja zdravih dlesni za večino ljudi, uvršča ljudi, ki imajo zdrave dlesni, v skupino ljudi, ki dejansko skrbijo zase in za svoje zdravje. Zaradi sebe, ne zato, ker jih je nekaj (bolečina) prisililo v to.

Vnetje dlesni ne prinaša nobene posebne bolečine. Bolečino občutimo samo takrat, ko si vnete, občutljive dlesni, ki morda že krvavijo, čistimo. Večina naredi napako in preneha ali zmanjša čiščenje. S tem seveda ne izboljša stanja, ampak ustvari pogoje za razvoj vnetja dlesni v parodontozo.

Morda se večina ljudi zaveda dejanskega stanja šele takrat, ko sem jim občutno majajo zobje ali jim že izpadajo. A takrat je velikokrat že prepozno za naše zobe. Zobje, ki jih izgubimo, so morda še najmanj negativna posledica parodontoze. Proteza lahko omili tudi estetsko pomanjkljivost. Morda je zato odnos ljudi do parodontoze še vedno takšen.

Večina ne ocenjuje parodontozo kot zelo nevarno in resno obolenje. A bi jo morali. Parodontoza je vse prej kot samo izguba zob. Poveča tveganje za naše zdravje v celoti in ga lahko resno ogrozi. Kako? Zakaj?

Zakaj »vnetje in odprte rane« v ustni votlini ne štejejo?

Kadar vam zdravnik pove, da imate vnetje trebušne slinavke ali pankreatitis, vnetje jajčnikov ali ledvic, kako reagirate? Verjetno drugače, kot če vam zobozdravnik pove, da imate vnetje dlesni ali gingivitis. A v bistvu gre za isto stvar. Kako? To pa res ni isto!

Nedvomno vnetje trebušne slinavke povzroča visoko stopnjo bolečine in v primeru akutnega vnetja lahko tudi smrt. Vnetje jajčnikov je povezano z bolečino in lahko vodi v neplodnost, če ga ne zdravimo. Tudi vnetje ledvic povzroči visoko vročino, mrzlico, bolečine, posebej pri uriniranju. A kakorkoli obrnemo vse skupaj, gre v bistvu za vnetje.

Čisto človeško je, da ljudi vodi predvsem stopnja bolečine in vzporedni simptomi obolenja v njihovem ravnanju pri posameznih vrstah vnetja. Zato vnetje dlesni, ki prinaša nevšečnosti, kot je krvavenje, boleče dlesni, posebej ob umivanju zob, slab zadah, večina ljudi ne upošteva z ustrezno mero resnosti obolenja. Ker gre za obolenje! Pa če se tega zavedamo ali ne! Predvsem to je razlog, da je vnetje dlesni najbolj razširjena kronična bolezen.

Vsako vnetje pomeni poškodbo tkiva. Pride do otekline, rdečine in bolečine. Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje plazme in belih krvničk ali levkocitov iz krvnega obtoka skozi žilno steno v predel tkiva, ki je poškodovano. Vključeni so imunski sistem, lokalno ožilje in celice tkiva.

Kaj sploh povzroči vnetje? Vzrokov je lahko več, a pri vnetju dlesni gre predvsem za mikrobe, kamor sodijo bakterije. V bistvu so vsi mikrobi sovražniki našega organizma. Kako sploh pridejo v naš organizem? Obstajajo trije načine: skozi kožo, kadar imamo rano, skozi dihala in prebavila. Levkociti, ki branijo telo pred okužbami in tumorji, reagirajo na delovanje bakterij na ta način, da izločajo t.im. vnetne mediatorje. Med njimi je n.pr. histamin.

Vidimo torej, da mikrobi ne morejo vstopiti v telo skozi kožo, kamor sodi tudi sluznica, če ni na njej rane. Kronično vnetje obzobnih tkiv oziroma parodontoza, ko so vneta že globlja obzobna tkiva kot so koreninski cement, pozobnica in alveolna kost, posebej v primeru globokih obzobnih žepkov, kjer se kopičijo bakterije, je ogromna rana v ustih. Saj ni tako velika! Napačno razmišljanje!

Predstavljajte si vse zobe, ves prostor med njimi in okrog njih, pa boste dobili rano velikosti cca dveh dm2. Odprta rana je v stiku z zobmi, obloženimi z debelo plastjo bakterijskih zobnih oblog, kjer bakterije prosto vstopajo v telo, tako med ščetkanjem kot med uživanjem hrane, in neposredno obremenijo naš imunski sistem. Bakterije s svojimi strupenimi izločki in preko imunskega odgovora organizma izzovejo vnetni odziv našega organizma. Propad obzobnih tkiv je samo ena od posledic.

Posledice parodontoze ne smemo podcenjevati

Parodontoza poveča tveganje za nastanek resnih zdravstvenih težav, kot sta možganska kap in srčni infarkt, povzroči obolelost srca, ledvid in pljučna obolenja, oslabi imunski sistem, poslabša sladkorno bolezen, vpliva na nevarnost prezgodnjega poroda otroka in nizko porodno težo novorojenca. V bistvu se še ne zavedamo, kako obsežne so lahko posledice parodontoze.

Do možganske kapi in srčnega infarkta pride zaradi zadebeljenih sten žil, kar pomeni oženje žil ali aterosklerozo. Gre za kronični vnetni odziv sten žil. Parodontoza je v marsičem podobna aterosklerozi in pospešuje obstoječe zadebeljevanje žil, kar hitreje privede do kapi. Pri tem delujejo tudi določene bakterije iz ust in vnetni mediatorji, ki se sproščajo ob vnetju obzobnih tkiv, in so tako udeleženi pri nastanku ateroskleroze srčnih žil.

Razvita parodontoza poveča tveganja za srčni infarkt za dvakrat in možgansko kap za trikrat. Podobno bakterije, endotoksini teh bakterij in vnetni mediatorji, ki se sproščajo ob vnetju dlesni, s krvjo nosečnice preidejo v plod, kar lahko sproži prezgodnji porod oziroma manjšo porodno težo novorojenčka. Pri nosečnicah s parodontozo je tveganje prezgodnjega poroda sedemkrat večje.

Prav tako je dokazana povezava med parodontozo in pljučnimi obolenji. Večina pljučnic je posledica absorpcije mikroorganizmov, ki so normalno prisotni na površini sluznice ust ali žrela. Zobne obloge so pravo skladišče mikroorganizmov. Pri bolnikih z vnetjem obzobnih tkiv obstaja večja nevarnost, da zaradi aspiriranja sline oziroma vdihavanja teh ustnih izločkov, zbolijo za t.im. aspiracijsko pljučnico, ki jo povzročijo bakterije iz ustne votline in žrela. Smrtnost je v teh primerih večja za 30%. Parodontoza poveča tudi možnost zapletov v primeru sladkorne bolezni. Primerna ustna higiena občutno izboljša metabolično stanje sladkorne bolezni.

Parodontoza precej obremeni imunski sistem človeka in ga oslabi. Pri oslabljenem imunskem sistemu se mikrobi širijo s »svetlobno hitrostjo«. Ozadje vseh bolezni predstavlja oslabljeno delovanje imunskega sistema. Dejansko lahko človek, ki skrbi zase in za svoje zdravje ter na ta način krepi imunski sistem, velikokrat pozdravi sam sebe.

Samoozdravitev v zadnjem času spet pridobiva na pomenu, ki bi ga morala imeti. Vzemimo samo en primer. Slina vsebuje minerale, ki pri rahli kislinski poškodbi sklenino ponovno obnovijo in tako popravijo mikro luknjico. A v nedogled ne gre. Če z neprimerno prehrano poskrbimo, da so kisline v presežku, potem »dobimo« negativno bilanco našega ustnega zdravja. Ni kaj, človeški imunski sistem je neverjeten, če mu človek ne »odreže krila« sam!

Ne gre za enosmeren, ampak dvosmeren, medsebojen vpliv

Tako kot vnetje dlesni ali gingivitis in iz njega razvita parodontoza vplivata na poslabšanje celotnega ali sistemskega zdravja posameznika, tako tudi celostno zdravje posameznika in način življenja vplivata na razvoj vnetja dlesni in nevarnost nastanka parodontoze. Gre torej za medsebojen vpliv. Med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na slabše stanje obzobnih tkiv, so :

a) Kajenje: Kadilci pogosteje zbolevajo za vnetjem dlesni kot nekadilci. Saj vendar kadite in ne krvavite? Gre samo za vpliv cigaretnega dima, zaradi česar je manj izraženo vnetje dlesni, ki zato tudi manj krvavijo. To ne pomeni, da bolezni ni! Kajenje zmanjšuje možnost uspešnega zdravljenja vnetja obzobnih tkiv, saj zmanjšuje tako prekrvavitev dlesni kot obrambno sposobnost zaščitnih celic.

b) Stres: Gre za hormon kortizol, ki se izloča kot rezultat negativnega stresa, saj je stres in izločanje adrenalina lahko v določeni meri pozitivno. Kortizol ima glavno vlogo v povezavi med stresom in parodontozo. Povečana količina kortizola lahko vodi do večjega propada dlesni in kosti pod njo. Zato je bistveno, da se naučimo obvladovati stres. Telesna aktivnost zelo pomaga k izboljšanju počutja. Med stresom se v telesu dogajajo oksidativni procesi, ki so krivi za zakisanje telesa. S fizično aktivnostjo telesu pomagamo, da se strupenih snovi prej znebi. Povečamo vnos kisika, pospešimo krvni obtok in izločanje znoja. Eden najboljših načinov za zmanjšanje kortizola in njegovega negativnega vpliva je smeh. In smeh je čisto zastonj, kajne? Stres je škodljiv tudi zaradi tega, ker se pogosto povezuje z ostalimi škodljivimi navadami (pretirano uživanje hrane, pitje, kajenje, ipd.) in zmanjšuje celotni obrambni mehanizem našega telesa.

c) Vrsta prehrane: na razvoj bakterij v ustih vpliva tudi ustno okolje. Če je okolje v ustih kislo, potem so ustvarjeni idealni pogoji za razvoj bakterij. Nasprotno velja za alkalno okolje. Pri presnovi sladkorja nastajajo kisline, ki povzročijo na eni strani zobno gnilobo in po drugi strani ustvarijo idealno kislo okolje za razvoj bakterij. Sladkor, gazirane pijače in rafinirana, očiščena procesirana hrana (bela moka, bele testenine, ipd.) ustvarjajo kislo okolje, zato se jim moramo izogibati. Seveda takšna hrana povzroča tudi prekomerno telesno težo, ki prav tako neugodno vpliva na ustno zdravje in celotno sistemsko zdravje.

d) Hormonske spremembe: gre za hormonske spremembe, ki vplivajo na raven estrogena in progesterona. Takšno stanje je tudi v nosečnosti, ko je koncentracija teh dveh hormonov večja. Vzpodbujata pretok krvi in povzročita hitrejši razvoj zobnih oblog. Podobno je v vseh obdobjih, za katera so značilne hormonske spremembe (menstrualni cikel, menopavza, ipd..).

e) Sladkorna bolezen: če sladkorni bolniki ne pazijo na svoj sladkor v krvi, to vpliva na slabšanje vnetja obzobnih tkiv. Z dobro nadzorovanim krvnim sladkorjem in temeljito ustno higieno imajo sladkorni bolniki lahko zdrave zobe in dlesni.

f) Dedna nagnjenost: ljudje smo različni in nimamo vsi enake predispozicije za razvoj parodontoze. Če obstaja dedna pogojenost, potem mora biti odnos do zagotovitve zdravih dlesni, še posebej odgovoren.

Kako je sedaj z zdravjem dlesni in sistemskim zdravjem?

Ustrezno zagotavljanje ustnega zdravja je dejansko zagotavljanje celotnega zdravja. Medsebojna povezava pomeni, da slabo ali nezadostno ustno zdravje oslabi celotno zdravje in obratno, nekatere bolezni in zdravstvene težave lahko vplivajo na vaše zobe in dlesni.

V bistvu veljajo za zdravje človeka v celoti in zdravje njegovih dlesni in zob isti principi. Zdrava prehrana, ustrezna higiena, dovolj gibanja, obvladovanje stresa, sproščanje in nekoliko rezerve pri upoštevanju življenja. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Če se držite tega, skrbite tako za zdravje v celoti kot za ustno zdravje.

Obiščite naslednja spletna mesta: www.flegis.si, www.dlesni.com in FB stran »zdrave dlesni«. Še posebej pa vas vabimo k obisku naše spletne trgovine www.zdrav-nasmeh.com.

Ker Julia skrbi zase, za svoje zdravje. V bistvu šokira kot mlada prostitutka Richarda Gerea dvakrat. Najprej z množico kondomov, ki mu jih ponudi na izbiro s preprostim pojasnilom » I’m a safety girl« (»sem »varna« punca«, kar pomeni, da skrbi za svoje zdravje).

Drugič z zobno nitko, s katero si želi očistiti drobna semena jagod, ki so ji ostala med zobmi. Njegove besede »le malo ljudi me preseneti« so največji poklon Richarda Gerea čednemu dekletu v celotnem filmu.

Zakaj besede o filmu iz leta 1990? Jasno, zaradi zobne nitke! In čudovitega nasmeha Julie Roberts, ki je že »klasika« med znanimi smehljaji. Čeprav ima Julia nedvomno veliko razlogov za smeh, je predvsem njen nasmeh tisti, zaradi katerega se lahko smeji tako, kot se.

Njen nasmeh je čudovit. Odkrit, širok, z zdravimi, belimi zobmi. Smeh od srca, ki seže v srce. Takšen zdrav, lep nasmeh je predvsem rezultat ustrezne ustne higiene in skrbi za zdravje. Julia nedvomno skrbi za svoje zdravje. Tako misli večina ljudi, a si zobe vseeno čistijo samo z »navadno« zobno ščetko. Smo si v tem primeru sploh očistili zobe? Ali res zadovoljivo skrbimo za zdravje svojih zob in dlesni, če uporabljamo samo zobno ščetko?

Kako je lahko »nekaj vmes« tako pomembno?

So vaše dlesni rdeče, otečene, občutljive na dotik in pogosto krvavijo? Torej ste eden v množici ljudi z vnetjem dlesni, najbolj pogosto kronično boleznijo. Večkrat sta njena spremljevalca trdovraten slab zadah in zrahljani zobje. Kako? Saj si vendar redno umivam zobe?! Že mogoče, a vnetje dlesni je prvi znak, da vaše »umivanje« ne očisti vaših zob temeljito.

Vnetje dlesni je vedno posledica bakterij v mehkih zobnih oblogah, ki jih s površnim čiščenjem nismo odstranili. Kritična mesta so predvsem robovi dlesni, čeprav se zobne obloge lepijo na zobe in dlesni v celoti. Če zobne obloge ne odstranimo sproti s temeljitim čiščenjem zob in dlesni, zaradi sestavin v slini poapnijo. Gre za zobni kamen, na katerem se zobne obloge še hitreje nabirajo.

Prvi problem! Kaj sploh je temeljito čiščenje? Vsaj dvakrat dnevno nekaj minut z zobno ščetko in zobno pasto skrtačiti vse zobe. Odgovor večine ljudi. A z zobno ščetko si lahko očistimo le tri od petih ploskev zob, grizno ploskev, sprednjo in zadnjo stran zob. Preostali dve, stranski ploskvi zoba, oblikujeta medzobni prostor.

Tu se dva zoba stikata. Gre za »vmesni« prostor med zobmi, ki je pravi balzam za razvoj bakterij, saj nudi udobno »ležišče« zobnim oblogam. Vnetje dlesni se začne točno tukaj! Bakterije se nabirajo na robu dlesni, kjer dlesni »objemajo« zob. Pozabljamo, da tudi v medzobnem prostoru dlesni objemajo zobe!

Dodatni »plus« prispeva hrana, ki se rada zadrži v medzobnem prostoru, in parodontalni žepki, ki so prav tako »zaljubljeni« v ta delček naših dlesni.

Zakaj se vnetje dlesni začne tu? K temu prispeva sedlasta oblika dlesni medzobnega prostora in nekoliko drugačna zgradba povrhnjice, zaradi česar je dlesen manj zaščitena in zato bolj občutljiva. K hitremu razvoju vnetja dlesni prispeva še nedostopnost ščetin zobne ščetke do prostora, kjer se zobje stikajo.

Medzobni prostor ni »samo vmesni prostor med zobmi«, »nekaj vmes«, ampak je za zdravje naših zob in nas samih izredno pomemben.

Če ne očistimo medzobnega prostora, si zob sploh nismo očistili! Morda porečete: Ah, kaj! Bom pač imel vnete dlesni! »Navaditi se« na sitnosti, ki jih prinaša vnetje dlesni, je eno, a na »brezzobi« nasmeh!? Če vnetja dlesni ne zdravimo, se lahko razvije v parodontalno bolezen in v izgubo zob. Zoprno, kajne?!

Upoštevajte nasvet čednega dekleta

Zdaj sploh ne vem, kako si naj čistim zobe? Vaš prvi odziv? Saj vam je že Julia Roberts povedala, da morate skrbeti za svoje dlesni z nitkanjem! A ker je film star dobrih dvajset let, imamo danes za čiščenje medzobnega prostora tudi drobne, spiralne ščetke oziroma medzobne ali interdentalne ščetke.

Večina ljudi, ki skrbi za čiščenje medzobnega prostora, uporablja ali samo zobno nitko ali samo medzobno ščetko. Napaka, saj je potrebno uporabljati obe! Kdaj uporabiti katero in zakaj?

Med kočniki čiščenje z zobno nitko ni učinkovito, saj so na mestih, kjer s sosednjim zobom oblikujejo medzobni prostor, večkrat vbočeni.

Trikotni medzobni prostor je tako velik, da nitka ne more odstraniti vseh zobnih oblog. Uporaba zobne nitke je nasprotno priporočljiva med sekalci in tam, kjer je medzobni prostor zelo tesen in pri mladostnikih. Izjemno tanke medzobne ščetke so danes dobra alternativa zobnim nitkam.

Za učinkovito odstranitev zobnih oblog z vseh petih ploskev zob potrebujemo torej zobno ščetko, zobno nitko in medzobne ščetke. Zobna nitka ni problem, a pri nakupu medzobne ščetke je drugače.

Kakšno sploh potrebujem? Za temeljito čiščenje uporabimo medzobno ščetko takšne velikosti, ki med uporabo zapolni ves medzobni prostor in očisti zobne obloge z vseh površin, ki ga oblikujejo.

Velikost medzobne ščetke je odvisna od debeline žičnega jedra in od dolžine ščetin. Medzobne ščetke s tankim žičnim jedrom in dolgimi, tankimi ter upogljivimi ščetinami, ki se optimalno prilagodijo obliki medzobnega prostora, ga v celoti zapolnijo in dosežejo vse površine, so najboljše za ohranjanje zdravih zob.

Samo tako odstranimo zobne obloge tudi ob robu dlesni medzobnega prostora. Prevelika medzobna ščetka ali ščetka z debelimi ščetinami lahko poškoduje občutljivo tkivo dlesni.

Zobozdravnik vam lahko s posebno merilno sondo za določanje optimalne velikosti medzobne ščetke določi njihovo ustrezno velikost in vas pouči o njihovi pravilni uporabi. Medzobni prostori niso povsod enako široki, zato potrebujemo dve ali tri medzobne ščetke različnih velikosti.

Če izbiramo ustrezno velikost medzobne ščetke sami, moramo kupiti več medzobnih ščetk različnih velikosti. Preizkusimo različne velikosti medzobnih ščetk, od najmanjše do največje. Največja med njimi, ki jo z rahlim pritiskom še lahko potisnemo v medzobni prostor brez bolečin, ga bo ustrezno očistila.

Njena velikost je optimalna za ta medzobni prostor. Isti postopek ponovimo v naslednjem medzobnem prostoru. Zamudno? Seveda je, a vzame manj časa (in denarja) kot obiski zobozdravnika, ko začnejo zdravi zobje »zapuščati« naše dlesni!

Saj ne igramo v filmu Petek, 13.!!!

Poznate to grozljivko, kjer kri teče v potokih? Nič niste zamudili. Pomembno je, da se ne lotite čiščenja medzobnih prostorov po istem sistemu. Z »žaganjem« dlesni, kjer dlesni ranite do krvi in jih lahko trajno poškodujete. Veliko zobozdravnikov v času čednega dekleta je zato odsvetovalo uporabo zobnih nitk.

K njim so prihajali ljudje s trajnimi poškodbami mehkih tkiv, posledicami dolgotrajne nepravilne uporabe zobne nitke. Lahko bi jih poučili o pravilni uporabi, a ustni higienik še ni bil »priznan« poklic. Saj si vendar vsak zna očistiti zobe! Kaj je tu težkega?! Hhhmmm… Večina ve, da si jih moramo očistiti vsaj dvakrat dnevno. Najprej, najlažje po zaužitju hrane, očistimo medzobni prostor. Zakaj? Na površini zob in robu dlesni pogosto ostanejo delčki zobnih oblog, ki smo jih očistili z medzobno ščetko. Te odstranimo z zobno ščetko.

Kako uporabljamo zobno nitko? Navijemo jo na prste in napnemo med kazalcem in palcem. Košček nitke, ki ga bomo vstavili med zobe, držimo tako, da je čim krajši. Pri vstavljanju nitke v medzobni prostor nitko nekoliko popustimo. Ohlapno zobno nitko počasi, kontrolirano pomaknemo skozi stično točko med zobmi v medzobni prostor.

[predvajaj video]

Tako nitka ne povzroči učinka »noža« ali »žage« na dlesni in je ne poškoduje! Prislonimo jo ob steno zoba in z gibi naprej in nazaj drsimo po steni v smeri proti grizni ploskvi. Nitko v iste medzobnem prostoru premaknemo v prosti rob dlesni sosednjega zoba, kjer postopek ponovimo.

In uporaba medzobne ščetke? Ob začetku uporabe dlesni večkrat krvavijo, a po nekaj dneh krvavitev preneha. V glavnem so to ranice na dlesni, ki so nastale zaradi zobnih oblog. Medzobne ščetke v medzobni prostor ne potiskamo na silo, ker lahko poškodujemo dlesni. Najprej poiščemo najbolj optimalen kot vstavljanja, ki je pri vsakem medzobnem prostoru drugačen.

[predvajaj video]

Vrh medzobne ščetke nastavimo poševno na dlesen k vhodu v medzobni prostor. Medzobno ščetko nežno potisnemo približno do polovice v medzobni prostor in nagnemo k dlesni, ne da bi jo potiskali naprej. Nato medzobno ščetko nežno potisnimo do konca v medzobni prostor in izvlečemo. Pomik noter in ven in je očiščeno! Pri medzobnih ščetkah z razliko od zobnih nitk ni potrebno večkratno pomikanje ščetke naprej in nazaj po medzobnem prostoru.

Vaja dela mojstra. Odločitev, da pričnete ustrezno čistiti medzobne prostore, je najboljša odločitev za vaše dlesni in zdravje. Že v nekaj dneh boste opazili, da je vaš ustni zadah spet pripravljen za osvajanje! Stare zobne obloge in razkrajajoča hrana v medzobnem prostoru namreč povzročata izrazito neprijeten ustni zadah, čeprav smo si zobe umili z zobno ščetko.

Če vprašate Julio, je medzobni prostor odločilen, tisti odločilen »nekaj vmes«. »Nekaj vmes«, ki določa, kako mi dišiš. Odločilnih »nekaj vmes« za najine poljube… Julia že ve. Saj je zanjo poljub najbolj intimen del odnosa med dvema…

[predvajaj video]

Pri nosečnicah lahko tako stanje poveča tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka, na splošno pa slabo ustno zdravje prispeva k oslabljenemu imunskemu sistemu.

Lokalna obramba

Vzrok zobne gnilobe in vnetih dlesni so bakterije z zobnih oblogah. Zato moramo zobne obloge redno odstranjevati. Za temeljito ustno higieno samo zobna ščetka ni dovolj. Redno moramo čistiti tudi medzobne prostore. To naredimo z medzobno ščetko in/ali zobno nitko.

O izbiri pripomočkov se je dobro posvetovati z zobozdravnikom ali ustnim higienikom. Splošno načelo je, naj ima zobna ščetka čim več tisoč ščetin, medzobna ščetka pa mora po velikosti odgovarjati medzobnemu prostoru, ki ga čistimo.

Mesta, ki jih ne moremo očistiti z medzobno ščetko, očistimo z zobno nitko. Izberemo na primer teflonsko pri tesnih stikih, klasično ali tako, ki v s stiku s slino nabrekne, pa kadar stiki niso zelo tesni.

Celosten pogled

Vpliv ustnega zdravja na sistemsko zdravje pa ni enosmeren. To se še posebej izrazito pokaže pri sladkornih bolnikih, pri katerih slab nadzor sladkorja v krvi poslabšuje stanje obzobnih tkiv, med tem ko kronično vnetje obzobnih tkiv vpliva na slabšanje sladkorne bolezni.

S temeljito ustno higieno redno odstranjujemo bakterije, ki bi sicer povzročile zobno gnilobo in vnetje obzobnih tkiv. V obratni smeri pa lahko s pravo prehrano, gibanjem in obvladovanjem stresa tudi vplivamo na zdravje ustne votline.

Dobro je vedeti, da se bakterije v alkalnem okolju ne počutijo dobro. Da bi v ustih zagotovili alkalno okolje je treba jesti veliko listnate zelenjave, žitaric in svežega sadja. Absolutno se je treba izogibati sladkorju.

Ne samo, da kisline, ki nastanejo kot presnovni izločki, ko bakterije v zobnih oblogah presnavljajo sladkor povzročijo zobno gnilobo, temveč te kisline ustvarjajo tudi kislo okolje v ustni votlini. To pa so idealni pogoji tudi za razvoj in razraščanje bakterij, torej ravno nasprotno od alkalnega okolja, ki ga želimo. Kislo okolje ustvarjajo poleg sladkorja tudi brezalkoholne gazirane pijače in rafinirana procesirana hrana.

Naše telo je genialen organizem s sposobnostjo samozdravljenja. A težava je v tem, da mu na poti skozi življenje to redko tudi omogočimo. Na primer, naša slina vsebuje minerale, ki pri rahli kislinski poškodbi sklenino ponovno obnovijo in tako dejansko popravijo mikro luknjico.

A v nedogled to ne gre. Če z neprimerno prehrano poskrbimo, da so kisline v presežku, potem s tem tudi poskrbimo za negativno bilanco našega ustnega zdravja. Kajenje je v tej negativni bilanci kot prilivanje olja na ogenj. Zato si vsak, ki preneha kaditi naredi neizmerno uslugo.

Prebava in ustno zdravje

Tradicionalna kitajska medicina opredeljuje dlesni kot podaljšek prebavnega sistema, ki odseva stanje želodca. Vnetje dlesni povzroča prekomerno nakopičena vročina v želodcu, ki nastane zaradi neprimerne prehrane, načina življenja ali čustvenega stresa.

Presežek jeze, strahu in skrbi lahko zmoti prebavni ritem, zato hrana zastaja in fermentira, kar prispeva k prekomernemu razmnoževanju bakterij. To pa je pravi recept za nezdrave dlesni in slab zadah.

Za dobro prebavo in posledično za bolj zdrava usta lahko naredimo zelo veliko s čisto enostavnimi potezami.

• Hrano dobro prežvečimo. S tem omogočamo pravilno izločanje encimov in zdravo prebavo že v ustih. Bolje je pojesti več obrokov z manjšimi porcijami kot malo obilnih obrokov. Izpuščanje obrokov je zelo slabo.

• Obvladujte svoj stres z dejavnostmi, ki so vam všeč. To so lahko sprostitvene tehnike kot na primer tai chi, joga, meditacija. Če vam nobena od njih ni blizu, počnite enostavno nekaj, kar vas sprošča. Poiščite svoj način.

• Ribje in laneno olje imata bogato vsebnost protivnetnih omega-3 esencialnih maščobnih kislin, kar je dobro za vnete dlesni.

• Pijte zeleni čaj! Ima izjemen antioksidativen učinek, ki lahko očisti vašo ustno votlino in pomaga zmanjšati fermentacijo.

Slika iz drobnih koščkov

Sliko dobrega ustnega in celotnega zdravja si morate ustvariti sami. Eden od drobnih koščkov v njem je zobna ščetka, s katero si boste lahko temeljito očistili zobe. Eden od koščkov v sliki je tudi zobozdravnik, saj vam lahko zelo pomaga z nasveti, poukom o pravilni ustni higieni in hitrem ukrepanju, če se na zobeh ali dlesnih začne razvijati kakšna bolezen.

Zato ga ne pozabite obiskati vsaj dvakrat letno in opraviti preventivni kontrolni pregled. Še nekaj koščkov je bilo v zgornjih vrsticah omenjenih. Sestavite jih v tako sliko, da se boste lahko res dolgo smejali.

Morda različni, a imata skupno točko, ki ju povezuje v besedi »najhujše«. Izgubljanje. Pri obeh gre za izgubljanje in nemoč, ker izgubljanja ne morem preprečit. Nočna mora, povezana z zobmi.

Lepimi, belimi, mojimi… Smejim se, ali si umivam zobe in se opazujem v ogledalu, morda spim in se prebujam s tistim širokim zehanjem, ki si ga lahko privoščiš samo takrat, kadar tvoj obraz ni blizu nobeni drugi osebi… Takrat se zgodi, brez vsakega opozorila.

Izpade mi zob. Dotaknem se »praznine« in v rokah mi ostane eden in še eden. Ali samo padajo, kakor biseri na pretrgani ogrlici. Nič ne morem. Nemoč in groza zavedanja, da sem popolnoma brez moči. Ponavadi se zbudim, z grozljivim občutkom, da je vse res. Tudi takrat, ko se dotaknem vseh zob, ki so seveda trdno vpeti v dlesni, še vedno drhtim.

In včasih, tisti prvi trenutek, občutim, da se maje vsaj eden med zobmi.

Vse naše sanje, naša potlačena podzavest, so odgovor na nekaj, kar se dogaja v nas. Morda strah, morda žalost, morda sovraštvo in jeza, morda nemoč. Tudi moja nočna mora, povezana z zobmi, ima svoje korenine.

V nekem obdobju mojega življenja, ko je nekdo v moji bližini, brez pravega zavedanja, izgubil večino lepih, zdravih zob. A takrat je bilo zelo malo ljudi seznanjeno s problemom, ki se imenuje parodontoza. Danes temu ni več tako. Vsaj upam, da ne!

Parodontoza, bolezen, ki prihaja počasi, tiho, brez boleči

Govoriti o parodontozi danes, ko je povsod polno informacij o vzroku njenega nastanka, o posledicah bolezni in vplivu na človekovo zdravje nasploh, in seveda načinih, kako preprečiti, da bi se bolezen sploh lahko razvila, se morda zdi nesmiselno. Kaj je še sploh potrebno povedati o parodontozi?

Saj že vsi vse vemo. Nesmiselnost izgubi svojo vlogo, ko ugotovimo, da je parodontoza najbolj razširjena kronična bolezen.

Kako je to mogoče? Sama bom začela tam, kjer vidim glavni problem nevednosti ali neustreznega poznavanja problema. Povsod vlada nasičenost z informacijami, ki so si včasih nasprotne ali se v času spreminjajo.

Ljudje več ne zaupajo informacijam ali jih jemljejo z rezervo.
Včasih so rekli tako, danes tako. Saj človek ne ve, kaj si naj misli. To ne velja toliko za področje zdravja zob in ustne higiene, kot informacij nasplošno, povezanih z zdravjem ljudi, njihovo prehrano, ipd.. Nezaupanje se seveda ne omeji samo na določena področja, ampak obstaja na splošno.

Čeprav torej obstajajo povsod informacije, ne dosežejo dovolj ali ne pravočasno širokega kroga ljudi.

Posebej bi poudarila pravočasno. Takrat, ko se z boleznijo že soočamo, takrat iščemo vse možne načine, da bi se stanje izboljšalo. A v konkretnem primeru, ko gre za parodontozo, je lahko že prepozno.

Morda je ravno to dejstvo najhujše pri parodontozi. Ni bolečin, počasi se razvija, dokler ni enostavno prepozno, da bi lahko popravili že povzročeno škodo. Lahko samo upamo, da bomo z vztrajnostjo in pravilnim pristopom k zdravljenju zaustavili njeno napredovanje.

Še nekaj ugotavljam. Morda skrbimo za svoj izgled, vitkost, gibčnost, celulit, ustrezno mišično maso, a velikokrat skrb za zobe ni sorazmerna skrbi, ki jo posvečamo svojemu telesu in zunanjemu izgledu nasploh. V bistvu zelo čudno, saj je nasmeh tisti, ki odpira vrata, ki odpira srca ljudi.

Večina ljudi si sicer čisti zobe vsaj enkrat dnevno, a še vedno neustrezno in z neustreznimi ali pomanjkljivimi pripomočki.

Posebno poglavje predstavljajo redni obisli pri zobozdravniku, saj še vedno največ ljudi obišče zobozdravnika takrat, ko se pojavijo bolečine. Strah pred bolečino? Če redno obiskujemo zobozdravnika, potem nam ta sproti očisti zobni kamen in popravi kakšne malenkosti. Dejansko ni boleče. Takrat, ko so naši zobje že res uničeni, je zgodba drugačna. A vrnimo se na začetek. Kje se vse skupaj začne?

Vražje zobne obloge

Vse se začne pri zobnih oblogah in bakterijah, ki se v njih razvijajo ter povzročajo vnetje obzobnih tkiv. Starejše in debelejše so zobne obloge, bolj nevarne so bakterije v njih.

Zaradi mineralov v slini mehke zobne obloge poapnijo, kar se pojavi na zobeh kot zobni kamen.

Nanj se mehke zobne obloge še bolj lepijo, kar povzroča nekakšen začaran krog. Kje so najbolj kritična mesta za zobne obloge? Mehke zobne obloge se hitreje nabirajo na robu dlesni (žleb med dlesnimi in zobom), v medzobnem prostoru, na mestih pod mostovi in okrog zobnih vsadkov (implantati).

Kljub skrbnemu čiščenju nastane zobni kamen skoraj vedno ob izvodilih žlež slinavk (notranje ploskve spodnjih sekalcev, lične ploskve zgornjih kočnikov).

Vsi seveda nimamo optimalnih čeljusti, pravilne lege zobnega loka in zob, optimalnega medzobnega prostora. Čiščenje takšnih zob je težje, zato se pojavlja zobni kamen. Nastanek zobnega kamna vpliva na vnetja obzobnih tkiv. Manj imamo mehkih zobnih oblog, kar dodežemo s pravilnim čiščenjem zob, in bolj redno pregleduje naše zobe zobozdravnik, ki profesionalno odstrani zobni kamen, manj možnosti je, da nastane vnetje dlesni in se razvije v vnetje obzobnih tkiv oziroma parodontalno bolezen.

Kako se razvije parodontalna bolezen?

Strupi v bakterijah poškodujejo mehke dlesni. Pride do vnetja dlesni ali gingivitis. Barva dlesni se spremeni iz bledo rožnate v rdečo, dlesni postanejo otekle, občutljive na dotik in krvavijo. Samo vnetje aktivira imunski sistem, ki poskuša omejiti vnetje, a z vnetnimi mediatorji, ki se sproščajo ob tem, povzroči propad lastnih tkiv.

Če vnetje dlesni pozdravimo, se bolezen zaustavi in ne pride do vnetja obzobnih tkiv ali parodontoze. Drugače bolezen napreduje v globlja obzobna tkiva. Nastanejo obzobni žepki, kjer se bakterije še bolj kopičijo, ki se poglabljajo, dokler ne propadejo vsa tkiva, ki držijo zob v čeljusti. Zobje se začno majati in na koncu izpadejo, ker nimajo več opore.

Razen krvavitve bolezen ne povzroča drugih težav in bolečin. Večina ljudi sprejme takšno stanje in se nanj sčasoma »navadi«. Zanje postane povsem normalno. Šele takrat, ko se zobje izrazito podaljšajo (»konjski« zobje), majejo tako, da to občutijo, in se pojavi neustrezen ustni zadah, se zamislijo in oglasijo pri zobozdravniku.

Takrat je velikokrat že prepozno, saj se uničenega tkiva ne more več revitalizirati.
Tako propad obzobnih tkiv, kot verjetnost nastanka nekaterih sistemskih bolezni, sta visoki ceni za to, ker nismo skrbeli za svoje zdravje. Krvavitev dlesni ni »normalna«, čeprav ne boli.

Kar ni »normalno«, je naš indiferenten odnos do lastnega zdravja. Premalo se zavedamo, da so zobje del nas in zdravi zobje del našega celotnega zdravja. Ne moremo govoriti, da skrbimo za svoje zdravje, če ne skrbimo tudi za zdrave zobe. Če je naše zdravje za nas vrednota, potem se moramo tako obnašati tudi, kadar gre za zdravje naših zob. Saj ni potrebno dosti! Saj vemo, kaj je potrebno, da omejimo nastanek vnetja dlesni in nevarnost parodontalne bolezni, kajne?

Preprečiti zahteva manj časa in denarja kot zdraviti

Če se pogledamo v ogledalo desetkrat na dan (ženske morda več, moški morda manj) in pogledamo tudi svoje zobe, kadar si jih očistimo, vseeno dvomim, da sploh kdaj »res« pogledamo svoje zobe. Pogleda jih samo zobozdravnik.

Če želimo temeljito očistiti zobe povsod, bi jih morali poznati. Temeljito pomeni, da povsod odstranimo zobne obloge.
Sama imam majhno čeljust, z zelo gosto nasajenimi zobmi in ozkim medzobnim prostorom. Prav tako niso vsi zobje ravni, ampak se nekoliko prekrivajo. Tako si moramo vsi ogledati svoje zobe. Kako? Danes obstajajo majhna ogledalca, ki vam omogočajo, da si pogledate tudi prostore za zadnjimi kočniki.

Znamo čistiti zobe? Danes učijo otroke, a nas ni nihče učil, kako si pravilno čistimo zobe. Ne glede na to, se lahko seznanite povsod na internetu, ali kar pri zobozdravniku, kako si pravilno očistimo zobe. Pozabimo na močno drgnjenje, limono in sol, ki smo jo dajali včasih na zobno ščetko, da bi bili zobje bolj beli.

Ni pomembna belina naših zob, ampak to, da na njih ni zobnih oblog. Prav tako ni pomembno, da si vsako uro pet minut drgnemo zobe. Dvakrat na dan in minutko, dve, bo kar dovolj. A pravilno.

Morda je še najbolj pomembno, kakšne pripomočke uporabljamo za čiščenje zob. Ni tako pomembna vrsta zobne paste, ustna voda in ostalo, kot pripomočki za mehansko čiščenje zob. Verjetno že vsi veste, da zobna ščetka ne očisti vseh prostorov, ampak potrebujemo ščetko za medzobni prostor in zobno nitko.

Če imamo že implantante ali ortodontski aparat, mora biti nega še posebej temeljita. Zelo pomembno je, da vemo, kakšna je dobra zobna ščetka. Danes ima večina ljudi zobne ščetke s preveliko, predebelo glavo (le kako jo dobimo v vse kotičke majhne čeljusti?) in pretrde. Zobna ščetka mora imeti majhno, kompaktno glavo in mehke, a številne ščetine. Zakaj? Ker samo tako odstranimo zobne obloge res učinkovito.

Koliko vam pomeni, če se vam nekdo lepo, prijazno nasmeji? Koliko vam pomeni, če se lahko v družbi iskreno, široko nasmejite? Koliko? Precej.

Najmanj toliko bi vam morali pomeniti vaši zobje. Vam pomenijo? Če ste odkimali, spremenite to danes!

Ni to tisti široki nasmeh, ki odpira srca vseh okrog nas, ki daje toplino ljudem, ki so z nami. Takrat, kadar se samo poskušamo smejati, skrivamo nasmeh za dlanjo, v skrbeh, da ne bo kdo opazil zanemarjenih zob, takrat je naš nasmeh bolj grenak oziroma bolj kisel.

Le zakaj ne naredimo nič, da bi vrnili svojemu nasmehu, kar nosi v sebi? Nasmeh je tista skrivna moč, ki v odnosu z drugimi ljudmi dosega čudeže vsak dan. Le zakaj ne želimo uporabiti čudežne moči svojega nasmeha?

Zdrav nasmeh odseva naš odnos do sebe

Če govorim o zdravem nasmehu, to še ne pomeni, da je nasmeh lahko »bolan«. Gre samo za prispodobo nasmeha, ki razkriva naše zdrave in lepe zobe. Zato odseva takšen nasmeh tudi naše zdravje, naš odnos do svojega zdravja in do sebe. Morda ni nič tako zelo očitno, na zunaj tako zelo vidno, kot odnos do naših zob. Predvsem zaradi dveh dejstev.

Najprej so zobje tisti, ki so dnevno obremenjeni in izpostavljeni množici snovi, ki jim zaradi kislin, ki nastajajo pri razkrajanju teh snovi, povzročajo veliko škodo. Drugič so zobje vidni in opazni pri vsakem človeku v vsakem trenutku.

Razen, če imamo usta vedno čisto zaprta. Tudi dihati ne smemo skozi usta. Čeprav z rahlo odprtimi usti ne razkrijemo svojih zob, pa razkrijemo ustni zadah, ki je pri zanemarjenih in bolnih zobeh ter dlesni zelo, zelo neprijeten.

Vsekakor slab odnos do svojih zob, kar pomeni predvsem zanemarjanje ali opuščanje ustrezne ustne higiene, ne pomeni samo slabšega zdravstvenega stanja zob in dlesni, ampak tudi negativen vpliv na celotno zdravje človeka. Kako lahko sploh ustrezno prežvečimo hrano, ki jo uživamo, če imamo občutljive zobe, vnete dlesni ali celo uničene zobe zaradi kariesa in drugih bolezni?

Slabo zdravje ustne votline, zob in dlesni, vpliva negativno na srčno žilna obolenja, pljučna obolenja in sladkorno bolezen.

A tudi različne bolezni vplivajo na slabšo stanje naših zob in dlesni. Kakorkoli pogledamo, je ustrezen odnos do našega zdravja tisti, ki preprečuje tako nastanek določenih bolezni, ki so bolj ali manj posledica nezdravega načina življenja, kot tudi bolezni zob in dlesni.

Pa smo pri odnosu do sebe! Če nam ni vseeno zase, če se imamo radi, potem nam ni vseeno, kakšno hrano uživamo, kakšnim razvadam se prepuščamo in kaj delamo, da ostane naše telo zdravo, razgibano in utrjeno.

Kaj se dogaja v ustih?

V ustih je stalno prisotno veliko število bakterij oziroma mikroorganizmov, kar je povsem normalno. Seveda se s prehranjevanjem in uživanjem raznih pijač in drugih snovi število mikroorganizmov zelo poveča.

Ne škodi vsa hrana enako zobem. Sladkarije in enostavni ogljikovi hidrati nasploh (bela moka, testenine, ipd.) so bolj škodljivi, saj hitreje prodrejo v zobno oblogo kot kompleksni ogljikovi hidrati (polnovredna moka, ipd.) in beljakovine, ki lahko razvoj zobne gnilobe celo zavirajo (so sicer gradbeni material mišič).

Prav tako škoduje mehka, lepljiva hrana, medtem ko groba zrnata hrana fiziološko čisti zobe.

Za žejo je boljša voda kot sladke pijače. Med prehranjevanjem in uživanjem pijač se število mikroorganizmov še poveča. Lepijo se na zobe in dlesni. V njih se zadržujejo in razmnožujejo bakterije, ki jih je vedno več, če jih sproti ne odstranjujemo.

S kopičenjem bakterij na zobeh nastajajo mehke zobne obloge ali zobni plak, ki se pojavlja na zobeh kot tuja snov, v obliki bele, siraste, mehke in lepljive obloge.

Gre za ostanke hrane, krvne elemente in mikroorganizme. Zobne obloge so na podlago (zob, dlesni) čvrsto vezana oborina kalcija in fosfata.

Imajo hrapavo površino ter so idealno okolje za rast in razvoj bakterij. Nabirajo se na hrapavih in težje dostopnih mestih za čiščenje, okrog zobnih vratov, ob robu dlesni in med zobmi. Bakterije s svojimi strupi poškodujejo mehka tkiva. Če obloge ob dlesni vsakodnevno ne odstranimo, povzročijo vnetje dlesni in so glavni povzročitelji parodontalne bolezni.

Prvi znak vnetja dlesni (gingivitis) je krvavitev, sledi lahko propad obzobnih tkiv (koreninskega cementa, pozobnice in alveolne kosti). To pa je že parodontalna bolezen.

Če ne odstranjujemo zobne obloge z zobnih površin, nastaja zobna gniloba ali karies. Karies je med najbolj razširjenimi boleznimi na svetu. Zaradi njega nastajajo v zobeh luknje. Karies povzročajo bakterije, ki tvorijo kisline. Te topijo sklenino (demineralizacija sklenine).

Ker je sklenina izredno trda, je proces razpadanja v začetku razmeroma počasen. Propadanje se nadaljuje izredno hitro, ko proces preide v dentinsko plast. Karies kmalu prodre do pulpe v sredini zoba. Na začetni stopnji karies ne povzroča bolečine. Pozneje se pojavi občutljivost na hladno, sladko in kislo. Takrat, ko zob zaboli, ga zelo težko rešimo. Karies je treba odstraniti in zob plombirati.

In kaj lahko naredimo za zdrav nasmeh?

Brez skrbnega vsakodnevnega umivanja zob, kjer sproti odstranjujemo zobne obloge, ne moremo imeti zdravih zob in dlesni.
Zobnih oblog namreč ne moremo preprečiti, lahko pa z ustrezno ustno higieno zmanjšamo nastanek kariesa in parodontalne bolezni.

Zobe si moramo ščetkati vsaj dvakrat dnevno po dve, tri minute. Poudariti je treba skrbnost pri čiščenju zob in dlesni, saj je zobne obloge težko odstraniti z zobnih površin.

Hkrati so na zobnih površinah mesta, ki jih je težje očistiti. To so vdolbine na griznih površinah, medzobni prostori, nagnjeni zobje ter predeli med zobom in dlesnijo.

Neustrezna higiena pripomore k nastanku vnetja dlesni in drugih obzobnih tkiv. Ni dovolj samo uporaba zobne ščetke in zobne paste s fluorom, ampak medzobne ščetke in zobne nitke, saj z njo odstranimo hrano in obloge iz prostora med zobmi, kamor tudi najboljše zobne ščetke ne sežejo. Verjetno ni potrebno poudariti, da je potrebno zobne ščetke večkrat menjavati, kajne?

Bo kar držalo… samo nasmeh je bolj grenak!

Pravzaprav je zelo težko osvajati nekoga, ki ti je všeč, s »piškavimi« zobmi, kajne? Kako drugačen videz daje človek, ki ima zdrave, lepe in bele zobe. Dejansko so sestavni del osebnosti samozavestnega človeka, ki ve, kaj hoče in kdo je. Odražajo namreč, ne samo določen odnos do sebe, do svojega zdravja, ampak določen pristop k življenju, ki pomeni intimno organizacijo vseh tistih aktivnosti, ki so nujne, da ostajamo zdravi.

Saj smo vsi v službah, kajne? Določeni posamezniki tudi tam poskrbijo za ustrezno ustno higieno. Bakterije se najbolj širijo takoj po zaužitju hrane ali pijač. Poiskati sredi največjih delovnih obveznosti čas za obisk zobozdravnika, če je to potrebno, si priskrbeti kvalitetne pripomočke za kompletno ustno higieno, se izogibati hrani, ki za zobe ni zdrava.

Saj ni zdrava za telo nasploh! Vedno obstaja pot in način, če smo se tako odločili. Gre za odločitev za »zdravo, polno in kvalitetno življenje«! Pretiravam! Pa poglejmo…

Razpišete delovno mesto, kjer se pojavita dva kandidata, ki v bistvu enako ustrezata vašim pogojem. A eden med njima vstopi s širokim nasmehom in trdnim stiskom roke. Začnete pogovor, strokoven, a lahkoten, in ga zaključite medsebojno uspešno.

Poslovi se, spet z nasmehom in trdnim stiskom roke. Drugi vstopi, samo nakaže nasmeh in stisne roko, nekako medlo. Kljub vmesnemu sproščenemu pogovoru se ne nasmeji, ampak ostaja nekako »nedostopen«. Strokoven pogovor, a nekako se vam ne »odpre«. Ne bom vprašala, za koga se boste odločili, ker vem.

Ker smeh, smeh trenutka, odpira vrata. Primeren smeh. Če trenutek zahteva sproščen nasmeh, a ga ne dajem, ostajam nekako izven trenutka, kakor, da ne dojemam, ali sem nekako izven okolja. Nedostopnost. Popolnoma enako je, če bi šlo za zmenek.

Kako že … samo nasmeh je bolj grenak? »Piškavi« zobje, nezdrav nasmeh. Verjetno nimamo ravno sreče v ljubezni…

Ker ne verjamem, da je simpatično, če imamo pokvarjene zobe, obarvane od kave, cigaretov, z več kot opaznimi oblogami, vnetimi dlesni, ki morda krvavijo, in ustni zadah, ki odraža neustrezen odnos do lastne higiene. A ne samo grdo!

Predvsem lahko vsak ugotovi, da nimamo ustreznega odnosa do lastne higiene in lastnega zdravja. Nimamo odnosa do sebe in ne znamo poskrbeti zase. Le zakaj bi bila z osebo, ki še zase ne zna poskrbeti?