Z nekaj pozornosti in skrbi se lahko drugače zdrav človek izogne bolečim nogam in stopalom, kar vpliva na počutje celotnega telesa.

Kurja očesa in otiščanci

Vzrok za nastanek te boleče nadloge je pretesna obutev. Težave se lahko začnejo z žulji, nadaljujejo z otrdelo kožo, dolgotrajen pritisk na nožni palec pa povzroči Hallux valgus. To je deformacija, pri kateri je palec potisnjen iz naravne lege proti ostalim prstom. Pritisk na sklep je boleč in včasih pomaga le še operativni poseg.

Kurja očesa nastanejo na konicah prstov, zunanji strani mezinca ali med prsti. Na mestu, kjer nas obutev stiska, se znojnice in lojnice zaradi pritiska razširijo in v njihovih izvodilih se kopičijo roževinaste celice. Koža se zadebeli, v sredini tako nastalega kurjega očesa pa je stržen. Otiščanci niso tako ostro omejeni, nimajo stržena in pokrivajo večja področja blazinic na stopalu ali pete.

Namakanje nog v topli vodi in “kirurški posegi” z ostrimi predmeti običajno ne prinesejo želenih rezultatov. Kurje oko se hitro obnovi ali pa kožo celo ranimo in okužimo. Otrdelo kožo lahko odstranimo s keratolitičnimi učinkovinami (salicilna kislina, mlečna kislina), ki razgradijo poroženele plasti. Vdelane so v tekočine, obliže ali poltrdne podlage (palčke). Tekočine proti kurjim očesom imajo takšno sestavo, da na mestu uporabe tvorijo elastično prevleko, ki preprečuje delovanje učinkovine na zdravo tkivo v okolici. Palčke uporabimo tako, da odrežemo predpisano velikost in odrezani del pritrdimo z obližem na prizadeto mesto. Pri vseh pripravkih pazimo, da jih pustimo delovati predpisani čas in postopek po potrebi ponovimo, če je tako navodilo. Na koncu je vseeno potrebna kopel, vendar pa je odstranjevanje razmehčane kože lažje in manj boleče. Pripravkov ne smemo uporabljati na vneti, poškodovani koži ali sluznici, neprizadeto kožo v okolici pa moramo vedno zaščititi.

Če smo zaradi novih čevljev le ožuljeni, žulje zaščitimo pred nadaljnjim drgnjenjem s posebnimi obliži, ki vsebujejo snovi za hitrejše celjenje mehurja oziroma rane. Tudi ukrivljen palec ali druge dele stopala, na katere je pritisk povečan, prelepimo z zaščitnimi blazinicami, ne pa da se zaradi tega izogibamo hoje!

Suha, groba in trda koža

Po napornem dnevu niso utrujene noge in vroča stopala nič posebnega. Privoščimo jim blažilno in osvežilno kopel, ki vsebuje naravne snovi: rastlinske izvlečke, eterične olja, kopalne soli.

Če noge iz dneva v dan zanemarjamo, postane koža suha, groba in trda, predvsem na petah in blazinicah nog. Ne samo, da razpokane pete niso estetske, so tudi primerno gojišče za glivice, suha koža pa dovzetnejša za različne infekcije. Po vsakem umivanju noge namažimo z negovalnim losjonom ali kremo, ki koži vrača vlago. Veliko teh pripravkov se pogosto imenuje balzami in so jim dodane snovi, ki poživljajo, osvežijo in zaščitijo naše noge. Mentol na primer širi krvne žile in hladi pekoča stopala. Izdelali pa so tudi kreme za tiste, ki jih venomer ali le občasno zazebe v noge.
Mazila za mehčanje trde kože vsebujejo podobne snovi kot pripravki za odstranjevanje kurjih očes, le da so te v nižjih koncentracijah. Omogočijo odstranitev otrdelih plasti in pri redni uporabi preprečujejo njihov nastanek. Pogosto uporabljamo mehansko glajenje s pilo ali kamnom, novejša iznajdba pa so “peeling” kreme za odstranjevanje poroženelih celic kože na nogah.
Vsebujejo podobne snovi kot pripravki za odstranjevanje kurjih očes, le da so te v nižjih koncentracijah. Omogočijo odstranitev otrdelih plasti in pri redni uporabi preprečujejo njihov nastanek. Pogosto uporabljamo mehansko glajenje s pilo ali kamnom, novejša iznajdba pa so “peeling” kreme za odstranjevanje poroženelih celic kože na nogah.

Znojenje nog

Stopala so predel kože, ki vsebuje zelo veliko žlez znojnic, zato znojenja ne moremo preprečiti z umivanjem nog in menjavo nogavic. Lahko pa se izognemo neprijetnemu vonju, ki nastane, ko bakterije, normalno prisotne na koži, razgradijo maščobne sestavine znoja. Deodorantno delujejo različne kopeli, kreme in pršila.
Posebno neprijetno je prekomerno potenje, katerega lahko zmanjšamo z učinkovinami (npr. metenamin ali urotropin), ki ožijo pore znojnic in tako uravnavajo količino izločenega znoja. S tem preprečimo tudi razvoj glivic, za rast katerih je vlažno, toplo okolje zelo ugodno. Pomembno je, da pripravke proti znojenju – tekočine, posipe, tekoče pudre in gele, ki istočasno hladijo kožo, uporabljamo le predpisani čas. Naravnega procesa znojenja namreč ne smemo popolnoma preprečiti.

Joga je predvsem izjemno, do potankosti izdelano in premišljeno urjenje osebnosti, ki lahko človeku omogoči, da dozori in uresniči ves svoj potencial. Obenem omogoča odgovore na temeljna življenjska vprašanja, presega dvojnost, v kateri smo ujeti med telesnim in duševnim, ki sta le dve plati resničnosti. Joga je pot k sebi.

Joga je razvejan sistem, ki nam ponuja priporočila in napotke za življenje. Le ti se dotikajo našega fizičnega, duševnega, socialnega in duhovnega vidika nas samih. Joga je zato širok pojem, je filozofija in dejavnost, način življenja in razmišljanja, pa tudi delovanja. Zajema vrsto različnih pristopov, ki že tisočletja omogočajo harmonično povezati telo, um in duha.

Izvira iz Indije in je stara vsaj pet tisočletij. V slovenščini lahko preberemo tudi eno temeljnih del stare Indije o jogi, Bhagavadgita, Gospodova pesem, ki je del znamenite epske pesnitve Mahabharata.

Joga ima številne zvrsti, ki jih delimo na štiri poglavitne: bhakti joga (joga predanosti in pobožnosti), karma joga (joga delovanja), jnana joga (joga spoznanja oz. modrosti) in radža joga (joga obvladovanja telesa in mišljenja).

V sklop radža joge uvrščamo tudi hatha jogo, ki je na zahodu najbolj razvita. Beseda »hatha« je sestavljena iz dveh zlogov »ha« in »tha«, ki simbolično kaže na dva principa: sonce-luna, jin-jang, moški-ženski princip. Cilj joge je uravnotežiti ta dva principa, ter s tem prispevati k telesni, duševni in duhovni rasti.

Radža joga ali kraljevska joga je osemstopenjska pot samouresničitve, ki zahteva resnost in predanost. Obsega vse vidike fizičnega, duševnega in čustvenega življenja. Osemstopenjsko pot joge-aštanga jogo) je opisal Patanjali v svojih Izrekih o jogi.

Največja verjetnost je, da se najprej srečamo s hatha jogo. V Sloveniji je še najbolj razvita klasična hatha joga, ki pa se razlikuje od šole do šole, glede na tradicijo iz katere črpajo vsebino. Srečamo tudi stile hatha joge kot so na primer: vinjasa joga, aštanga joga, shivananda joga in kundalini joga.

Vsi stili joge so usmerjeni k istemu cilju - doseči višje stanje zavesti in harmonijo; orodja pa se nekoliko razlikujejo glede na izbor tehnik in način poučevanja.

Pogosta zmota in napaka je, da so asane oz. jogijski položaj sinonim za jogo. Najverjetneje pa do takšnega prepričanja prihaja, ker nekateri učitelji joge poučujejo predvsem asane in pranajame (dihalne tehnike), ne pa tudi drugih kompleksnejših jogijskih tehnik. Meditacija je najvišja tehnika v tradiciji joge, ni pa rezervirana samo za izkušene poznavalce joge. Obstajajo različne meditacijske tehnike, ene so primerne za vsakogar, druge pa le za učence z izkušnjami.

Hatha joga je pravzaprav prvi korak na poti joge - korak, ko usposobimo svoje telo, da lahko nadzoruje pretok energije k višjim, zahtevnejšim ciljem osebne preobrazbe. Zato je potrebno poudariti, da je joga disciplina, ki od vsakega, ki stopi na njeno pot, zahteva predanost, zavzetost in sposobnost odrekanja. Brez discipline, ki zahteva pogosto mnogo sprememb tako v načinu življenja kot razmišljanju, ni zadovoljivih rezultatov.

Brez discipline in predanosti cilju, ki mu sledimo, ostaja joga prijetna aktivnost z pozitivnimi učinki na naše telo. Če si lahko izposodimo primerjavo učiteljice joge Jaime Stower Scmitt: “Joga je kot dolg nakupovalni seznam.” Vsak si lahko iz tega seznama izbere tisto, kar trenutno potrebuje in zmore.

Ko se odločamo za jogo, je pomembna izbira ustreznega programa in stila joge. Leta niso omejitev. Priporočamo program, ki je primeren za začetnika in ima tudi možnost, da po letu dni nadgradimo svoje znanje. Ni vsak učitelj joge primeren za vsakogar, zato je priporočljivo preizkusiti več različnih, dokler ne najdemo programa, ki nam najbolj ustreza.

Kaj to pomeni? Prav gotovo ne program, ki je sčasoma rutinirana telovadba, po kateri sicer občutimo prijetno razgibanost telesa, odsotnost težav s hrbtenico in podobno.

Pravilna izbira programa se bo poleg blagodejnih učinkov na telesno počutje, odražala tudi v naši sposobnosti umiritve uma, koncentraciji, v izjemno globokih doživetjih meditacije in spontanem občutenju, da živimo tukaj in zdaj, v skladu s svojim potencialom, aktivno, tvorno, polno, etično življenje.

Latinsko ime zelenega čaja je camelia sinensis, ob čemer velja omeniti, da tudi črni in rdeči (oolong) čaj izhajata iz iste rastline. V čem je razlika med njimi? Za razliko od črnega čaja zeleni čaj ni fermentiran, rdeči čaj pa je fermentiran le delno. Bolj kot je čaj fermentiran, manj polifenolov se v njem ohrani, kar je tudi razlog, da zeleni čaj v primerjavi s črnim in rdečim precej izstopa.

Kultura pitja zelenega čaja se je v zadnjih letih razširila tudi pri nas, kljub temu pa še vedno obstaja precej ljudi, ki jim njegov specifični, rahlo grenak okus ni pogodu. Vendar pa bi bila velika škoda odpovedati se njegovim edinstvenih blagodejnim vplivom na splošno zdravje in ker smo v dobi razcveta prehranskih dodatkov, pot od rastline do kapsul z ekstraktom zelenega čaja ni bila dolga.

Polifenoli in katehini

Morda ste že slišali za fitokemikalije - snovi, naravno prisotne v rastlinah, ki ščitijo pred boleznimi in ugodno vplivajo na zdravje. Njihov bolj znan podrazred so polifenoli, ki se, poleg čaja, nahajajo v rdečem vinu, čebuli, jabolkih in številnih drugih živilih. Polifenoli v čaju imajo izredno močan antioksidativen potencial.

V čaju najdemo 4 glavne polifenole, ki tvorijo skupino katehinov:

• epikatehin (EC)
• epikatehin galat (ECG)
• epigalokatehin (EGC)
• epigalokatehin galat (EGCG)

Kot najučinkovitejši izmed četverice se je izkazal epigalokatehin galat (EGCG), ki predstavlja kar 32% antioksidativnega potenciala zelenega čaja. Dokazano zmanjšuje možnost rakavih obolenj, saj uspešno nevtralizira proste radikale preden ti povzročijo genske mutacije, preventivno deluje proti srčno-žilnim boleznim, hkrati pa vzpodbuja termogenezo in je zaradi tega zelo primeren dodatek pri izgubljanju odvečnih kilogramov. Pri svojem boju s prostimi radikali je po nekaterih študijah tudi do 100-krat močnejši od vitamina C. Velja še omeniti, da zeleni čaj vsebuje približno trikrat več EGCG kot črni.

Veliko razlogov ZA!

Rakava obolenja: EGCG kot eden izmed najmočnejših antioksidantov lahko ščiti pred rakom, saj varuje pred prostimi radikali, ki povzročajo spremembe DNA v celicah. Ugotovljeno je bilo tudi, da EGCG zavira rast tumorjev, saj deluje kot inhibitor urokinaze, encima, ki je odločilen za rast rakavih celic.

Srčno-žilne bolezni: EGCG je izredno koristen dodatek za ohranjanje zdravega srca in ožilja. Zmanjšuje vnetje arterij, zaradi česar je manj možnosti za njihovo mašenje. Študija, v kateri je sodelovalo 8552 prebivalcev Japonske, je pokazala, da je bila smrtnost zaradi kardiovaskularnih bolezni pri osebah, ki so zaužile 10 skodelic zelenega čaja dnevno, kar za 28% nižja kot pri osebah, ki so zaužile 3 skodelice zelenega čaja ali manj. EGCG tudi znižuje slab (LDL) holesterol ter povečuje dobrega (HDL).

Srčni napadi: obširna študija, v kateri je sodelovalo 1900 ljudi, ki so preboleli srčni napad, kaže na to, da se pri posameznikih, ki tedensko spijejo 19 ali več skodelic čaja (2-3 dnevno), smrtnost v naslednjih 3-4 letih zmanjša za kar 44% v primerjavi s tistimi, ki čaja ne uživajo; pri posameznikih, ki spijejo manj kot 14 skodelic na teden, pa se omenjeno tveganje zmanjša za 28%.

Krepitev kosti: fluoridi in flavonoidi lahko povečajo čvrstost kosti. S pomočjo študije, opravljene na 1037 ljudeh, starejših od 30 let, je bilo ugotovljeno, da se je posameznikih, ki so nekaj let uživali najmanj 2 skodelici čaja dnevno, mineralna gostota kosti povišala. Pri osebah, ki so redno pile čaj več kot 10 let, je bila razlika v primerjavi s tistimi, ki čaja niso uživali, kar 6,3%, pri tistih, ki so redno uživali čaj od 6-10 let pa 2,3%. Po prvem letu in pol razlike med pivci in nepivci ni bilo.

Kajenje: kadilci, ki dnevno spijejo vsaj 6 skodelic zelenega čaja, utrpijo 40-50% manj oksidativnega stresa, zaradi česar je manjša možnost rakavih obolenj in nastanka srčno-žilnih bolezni.

Anti-aging: EGCG se je zelo izkazal kot sredstvo proti prostim radikalom. S svojim antioksidativnim delovanjem krepi, učvrščuje in obnavlja celice kože in tkiv, zato ni presenetljivo, da je pogostokrat aktivna sestavina kozmetičnih proizvodov.

Borec proti kilogramom

EGCG je nepogrešljiv naraven dodatek, ki pripomore pri izgubi odvečne telesne maščobe. Ena izmed študij je pokazala, da že 90 mg EGCG v kombinaciji s 50 mg kofeina na dan pospeši presnovo za 4 odstotke, neodvisno od aktivnost. Z drugimi besedami - potrošili bomo do 4% več kalorij, tudi če ne bomo spreminjali režima naše prehrane ali povečali aktivnosti. V povprečju bomo dnevno potrošili cca. 100 kcal več, seveda glede na to, koliko kalorij zaužijemo. Zanimiva je tudi študija iz leta 2001, ki je preučevala, kakšen je vpliv na porabo kalorij in izgubo maščobe. 4 skupine oseb so uživale vodo, čaj s kofeinom in EGCG, navaden (šibek) čaj ali vodo z dodanim kofeinom. Ugotovljeno je bilo, da je največ skupnih kalorij porabila skupina, ki je uživala vodo s kofeinom, medtem ko je največ maščobe potrošila skupina, ki je uživala čaj z EGCG.

Študija kaže, da je kombinacija kofeina in zelenega čaja učinkovitejša kot omenjeni snovi posebej. Nenazadnje pa EGCG na količino maščobnih zalog vpliva tudi preko uravnavanja proizvodnje hormona inzulina, ki, kot vemo, igra ključno vlogo pri spreminjanju glukoze v maščobo. Prehrana sodobnega sveta, ki pogosto vsebuje velike količine enostavnih ogljikovih hidratov, vpliva na poskoke krvnega sladkorja, zaradi česar se odvečna glukoza zelo hitro skladišči kot maščoba, namesto da bi se pretvorila v energijo. EGCG uravnava izločanje inzulina in ima, poleg omenjenega, potencial tudi pri bolnikih z diabetesom.

Koliko čaja dnevno?

Glede na študije naj bi zaužili najmanj 3-4 skodelice čaja dnevno, nekatera priporočila znanstvenikov pa priporočajo tudi do 10 skodelic. Potencialna težava pri uživanju večjih količin je kofein, ki je poleg EGCG tudi prisoten v čaju. Stranski učinek kofeina je predvsem nespečnost, zato vam v primeru večjih zaužitih količin priporočamo čaj brez kofeina ali pa uživanje izvlečka zelenega čaja v obliki prehranskega dopolnila, ki ne vsebuje kofeina. V vsakem primeru bodite previdni, saj hkrati z zelenim čajem ne smete jemati določenih zdravil (takšni primeri so v praksi redki), zato je priporočljiv predhoden posvet z zdravnikom.

Dolgoročne izgube telesne maščobe in izboljšanja svojega počutja nikakor ne boste dosegli s pomočjo komercialnih diet, ki so opisane v revijah in knjigah, še manj pa vam bodo na tej poti pomagali najrazličnejši čaji, tablete in proticelulitne kreme.

Na uspešno hujšanje vplivajo naslednji dejavniki:

• dieta oz. bolje rečeno način prehranjevanja
• vaje za ohranjanje mišične mase
• aerobne aktivnosti
• prehranski dodatki, ki vplivajo na izgubo maščobe
Optimizacija teh dejavnikov pomeni vzpostavitev idealnih okoliščin za izgubo telesne maščobe in splošno dobro počutje, ki ga zdrav način življenja prinaša. Prvi trije dejavniki so najbolj pomembni, četrti pa predstavlja piko na i, ko ste na dieti že nekaj časa in se prične izguba maščobe upočasnjevati. Da pa se ne bom preveč razgovoril, se bom v tem članku posvetil le vplivu prehrane, o ostalih dejavnikih pa bom spregovoril naslednjič.

Načrt prehranjevanja

Najprej pozabite na čudežne diete. Rezultat najrazličnejših diet, ki temeljijo samo na določenih živilih, omejujejo obroke po določeni uri, zavračajo meso in podobno, je hitra izguba telesne teže. Vendar izguba telesne teže ne pomeni nujno izgube telesne maščobe, kot marsikdo zmotno misli. Za manjšo telesno težo je lahko kriva izguba vode in zalog glikogena, izpraznjenje hrane iz prebavil, predvsem pa razkroj telesnih beljakovin (mišic). Prehitro hujšanje, kjer izgubljate mišice namesto maščobe, upočasni presnovo, kar vodi do ponovne pridobitve teže po prenehanju diete (običajno več kot pred dieto, t.i. »jo-jo« učinek). Velik problem takih diet se kaže tudi v tem, da telesu ne zagotavljajo vseh potrebnih snovi, ki jih morate vnesti s hrano. Slabo počutje in pomanjkanje energije sta zato skorajda neizbežni posledici napačnega prehranjevanja.

Lakota in drastično znižanje kalorij?

Brez bojazni, prav nič takega vas ne čaka. Brezglavo nižanje kalorij ni potrebno, nasprotno, poleg tega, da je nezdravo, tudi upočasnjuje proces hujšanja, saj pripelje do znižanja hitrosti presnove (metabolizma). Potrebno se je tudi zavedati, da vsaka zelo stroga dieta pomeni tudi velik psihični napor, kar lahko iz ene skrajnosti (odrekanje hrani in stradanje) privede v drugo (prenajedanje, napadi lakote, posledično pa ponovna pridobitev še več kilogramov).

Optimalna dieta omejuje vnos kalorij malo pod posameznikovo dnevno potrebo po njih (približno 10%) in priporoča živila, ki telesu zagotavljajo vse potrebne elemente (vitamine, minerale, esencialne maščobe, aminokisline). Doseči morate tako strukturo diete, da v okviru določene vrednosti kalorij vnesete živila, ki zagotavljajo čim več potrebnih snovi. Za cilj pri hujšanju si nikoli ne zadajte le začasne izgube telesne teže, temveč ohranjanje nizke ravni maščobe tudi po končani dieti. Ne le zaradi videza, ampak tudi zaradi vašega zdravja in počutja.

Nujna sprememba prehranjevalnih navad

Odstopanje od ustaljenega načina prehranjevanja in preskok v bolj zdrav življenjski stil bo v začetnem obdobju marsikomu povzročal težave. Ne zaradi tega, ker bi bili lačni, temveč zaradi potrebe po določenih “umetnih” okusih, na katere se je človek navadil. Zagotavljam pa vam, da po nekaj mesecih zdravega prehranjevanja odhod na pico vodi do ugotovitve, da je veliko boljša zdrava, sveža in naravna hrana.

Razmerja hranil

Poleg nižjega kaloričnega vnosa morate pri sestavljanju diete paziti tudi na razmerja hranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob). Pri hujšanju se na primer poveča potreba po beljakovinah. Z dodatkom beljakovin preprečite razgradnjo telesnih beljakovin, ki vodi do slabega počutje, šibkosti in padca hitrosti presnove.

V celotnem vnosu hrane je treba zmanjšati delež ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati spodbujajo izločanje inzulina, hormona ki, če ga je v telesu preveč, preprečuje razgradnjo telesne maščobe in v primeru viška kalorij vodi “neporabljene kalorije” v maščobne celice. Prav tako zmanjšuje izločanje rastnega hormona (predvsem med aktivnostjo), ki je zelo pomemben dejavnik hujšanja, saj pozitivno vpliva na ohranitev mišične mase, prav tako pa spodbuja porabo telesne maščobe.

Maščob nikar ne znižajte na minimum

Določene maščobe so telesu nujno potrebne. Telo jih ne more tvoriti samo, poleg tega pa med drugim pozitivno vplivajo na hujšanje. Gre za maščobne kisline omega 3, ki jih najdete predvsem v ribjem olju in nekaterih mastnih ribah, lahko pa jih dodate tudi v obliki prehranskega dopolnila. Zelo priporočljive so tudi omega 9 maščobe, ki jih najdete predvsem v olivnem olju in lešnikih.

Rastlinskih maščob nikoli ne segrevajte, temveč jih uporabljajte hladne. Če se ne morete odreči peki in kuhanju na maščobah, uporabite kokosovo maslo, ki je sicer rastlinskega porekla, a se od običajnih olj močno razlikuje po svoji sestavi. Vsebuje namreč zelo stabilne maščobne kisline, ki se težko spremenijo v toksične, kot se to zgodi pri večini ostalih maščob. Izogibajte se margarini, ker povečini vsebuje nenasičene trans maščobne kisline, ki so zelo toksične in eden izmed razlogov sodobnih bolezni človeštva.

Ni težko, le začeti je potrebno

Razmišljajte dolgoročno in se ne odločajte za drastične diete, temveč se potrudite spremeniti prehranjevalne navade za zmeraj. Telo vam bo hvaležno, ne samo navzven, temveč tudi navznoter.

Genitalni herpes

Povzročitelj: virus Herpes simplex.
Način prenosa: vaginalni, analni ali redkeje tudi oralni spolni odnos z osebo, ki ima na koži kužne spremembe.
Inkubacijska doba: 2 do 12 dni.
Bolezenski znaki: srbečica, bolečnost, pekoče bolečine pri uriniranju, povečane okolne bezgavke, slabo počutje, vročina. Pozneje nastanejo na spolovilu gnojni mehurčki, ki se sčasoma predrejo in na njihovem mestu ostanejo boleče razjede, ki se zacelijo v nekaj tednih. Ker je okužba z virusom herpesa kronična, se lahko težave ponavljajo - ponovitve bolezni sprožijo npr. stres, temperaturne spremembe, sončenje, spolno občevanje, menstruacija.
Zdravljenje: herpes zdravimo s protivirusnimi zdravili, običajno v obliki tablet, lahko pa tudi mazil.

Virusni hepatitisi

Povzročitelj: Virusov, ki povzročajo hepatitis, je več, spolno pa se prenašata zlasti virusa hepatitisa B in C, včasih tudi hepatitis A. Okužbo z virusom hepatitisa B lahko spremlja tudi okužba z virusom hepatitisa D.
Način prenosa: virusi hepatitisov se prenašajo z nezaščitenimi spolnimi odnosi, pri katerih kri ali druge telesne tekočine (sperma, vaginalni izločki…) okužene osebe vstopijo v telo zdrave osebe. Ne prenašajo se s poljubljanjem, božanjem ali drugimi tesnejšimi telesnimi stiki, razen hepatitisa A, ki se pretežno prenaša s fekalno-oralnim prenosom, torej zlasti v okoljih s pomanjkljivo higieno.
Inkubacija: nekaj tednov ali mesecev.
Bolezenski znaki: lahko so zelo raznoliki. Pri mnogih obolelih poteka okužba brez njih, pri drugih pa se pojavijo povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, bolečine v zgornjem delu trebuha in zlatenica. Simptomi navadno izzvenijo v nekaj tednih, povišana temperatura pa lahko vztraja dlje časa. Kronična oblika hepatitisa lahko povzroči jetrno cirozo ali jetrnega raka.
Zdravljenje: specifičnega zdravljenja zaenkrat ni, bolnikom le lajšamo težave. Pri nekaterih uporabljajo zdravila za ojačevanje imunskega odgovora organizma. Najučinkovitejši način preprečevanja okužbe z virusom hepatitisa B je cepljenje. Informacije o cepljenju lahko dobiš pri izbranem zdravniku, na območnih enotah zavodov za zdravstveno varstvo ali na spletni strani www.cepise.org.

Okužba z virusom imunske nezadostnosti (HIV)

Način prenosa: HIV se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, pri katerih kri ali druge telesne tekočine (sperma, vaginalni izločki…) okužene osebe vstopijo v telo zdrave osebe. Ne prenaša se s poljubljanjem, božanjem ali drugimi tesnejšimi telesnimi stiki.
Inkubacijska doba: od okužbe do prvih simptomov minejo običajno 2-4 tedni.
Bolezenski znaki:
1. primarna okužba s HIV: vročina, povečane bezgavke, rdečkast izpuščaj po telesu, tudi dlaneh in podplatih, bolečine v mišicah, driska. Ti simptomi minejo običajno v 1-4 tednih.
2. latentno obdobje: razen povečanih bezgavk pri nekaterih obolelih so v tem obdobju, ki lahko traja nekaj let, bolezenski znaki odsotni.
3. zgodnja simptomatska okužba: se pojavi po več letih latentne. Zanjo so značilni t. i. simptomi B: kožni izpuščaj, glivična vnetja, herpes zoster (pasavec), prizadetost živčevja, vročina.
4. aids (sindrom pridobljene imunske nezadostnosti): hude virusne in bakterijske okužbe različnih organov, pljučnice, oportunistične okužbe, tuberkuloza, prizadetost osrednjega živčevja (demenca, encefalitis), Kaposijev sarkom pri mlajših, limfomi, rak materničnega vratu.
Zdravljenje: povprečna pričakovana življenjska doba za okužene s HIV je brez ustreznega zdravljenja približno 10 let. Zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa, so v zadnjih letih bistveno zmanjšala smrtnost in podaljšala pričakovano življenjsko dobo okuženih.

Sramna ušivost (picajzli)

Povzročitelj: sramna uš.
Način prenosa: spolni način okuzbe ni obvezen, saj se lahko prenaša z vsemi tesnejšimi telesnimi stiki, s posteljnino ipd.
Inkubacijska doba: nekaj dni.
Bolezenski znaki: na dlakah okrog spolovila in zadnjika, redkeje pa tudi drugod po telesu, je moč opaziti sramne uši. Bolezen običajno spremlja srbečica omenjenih predelov.
Zdravljenje: običajno zadosča umivanje s šamponom proti usem, ki ga lahko kupite v lekarnah. Obleko in posteljnino operemo in prelikamo.

Garje

Povzročitelj: Sarcoptes scabiei.
Način prenosa: tako s spolnimi odnosi kot z drugimi tesnejšimi telesnimi stiki.
Inkubacija: nekaj dni ali tednov.
Bolezenski znaki: običajno so vidni rovčki v podkozju, ki jih vrta samica in vanje odlaga jajčeca. Prisotni so zlasti na predelih, kjer je koza mehkejša (med prsti, na notranji strani rok, na trebuhu). Prizadeta koža močno srbi, zlasti kadar se segreje (po tuširanju, ponoči…).
Zdravljenje: zdravnik običajno predpise mazilo, s katerim je potrebno več dni mazati celo telo brez vmesnega umivanja. Ob koncu zdravljenja je potrebno perilo in posteljnino prekuhati in prelikati.

Gonoreja (kapavica, triper)

Povzročitelj: bakterija Neisseria gonnorhoeae (gonokok).
Način prenosa: najpogosteje z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Inkubacijska doba: 2-5 dni.
Bolezenski znaki: pri moških opažamo vnetje sečnice z gostim, temno rumenim izcedkom, ki je pogosto opazen na spodnjem perilu, ter s pekočimi bolečinami med uriniranjem. Redkeje se vnetje lahko razširi tudi na prostato ali obmodek. Pri ženskah okužba pogosto ne povzroča težav. Pri približno polovici okuženih žensk pa se pojavi vnetje materničnega vratu in sečnice, s pekočimi bolečinami med uriniranjem ter srbežem nožnice. Kronična neprepoznana okužba lahko povzroči vnetno bolezen medenice s prizadetostjo jajcevodov in posledično neplodnostjo.
Posebne lokalizacije: zaradi prakticiranja različnih spolnih tehnik (oralni, analni spolni odnosi) lahko okužba s to bakterijo povzroča tudi vnetja v ustni votlini ali v danki. Neprepoznana okužba z gonokokom redkeje lahko preide v generalizirano obliko s prizadetostjo kože, tetiv in sklepov.
Zdravljenje: bolezen zdravimo z antibiotiki. Neredko zadostuje en sam odmerek.

Sifilis

Povzročitelj: Treponema pallidum.
Način prenosa: Večinoma s spolnim stikom z osebo, ki ima na koži kužne spremembe.
Inkubacijska doba: 2-3 tedne.
Bolezenski znaki: na mestu vstopa bakterije v telo (običajno spolovilo, redkeje drugi deli telesa) se pojavi zatrdlinica, ki se kmalu spremeni v razjedo, ki je značilno neboleča (trdi čankar). Tudi brez zdravljenja se zaceli v nekaj tednih, že med zaČetno fazo pa pride do razsoja bakterij po celem telesu. V četrtini primerov se nekaj tednov ali mesecev po tem pojavi sekundarni sifilis s sistemskimi znaki (vročina, glavobol, bolečine v mišicah, vneto grlo), povečanimi bezgavkami in pikčastim izpuščajem, ki zajame celo telo (tudi dlani in podplate). Tudi znaki sekundarnega sifilisa sčasoma spontano izzvenijo in nastopi latentna faza brez bolezenskih znakov. Pri približno četrtini okuženih pa se po nekaj letih (lahko tudi po 25 do 30) razvije pozni sifilis s hudo prizadetostjo kože, srca, ožilja ali osrednjega živčevja.
Zdravljenje: potrebno je podaljšano zdravljenje z antibiotiki.

Mehki čankar (chancroid)

Povzročitelj: Haemophilus ducreyi. Okužba s to bakterijo je pri nas redka, razširjena pa je v Afriki, jugovzhodni Aziji, Srednji in Južni Ameriki.
Način prenosa: z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Inkubacijska doba: 4-10 dni, redkeje tudi dlje.
Bolezenski znaki: na mestu vstopa bakterije v telo (običajno na spolovilih) nastaneta rdečina in oteklina, pozneje pa gnojna tvorba, ki se razvije v bolečo razjedo. Teh je lahko tudi več. Pri približno polovici okuženih so prisotne povečane in boleče dimeljske bezgavke, ki se lahko utekočinijo in spontano predrejo.
Zdravljenje: bolezen zdravimo z antibiotiki.

Dimeljski limfogranulom

Povzročitelj: Chlamydia trachomatis. Bolezen je značilna zlasti za Afriko, Indijo, dele jugovzhodne Azije in Karibsko otočje.
Način prenosa: z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Inkubacijska doba: 3-12 dni.
Bolezenski znaki: primarna okužba: vnetje sluznice spolovil z razjedo, ki se spontano zaceli v nekaj dneh. Sekundarna okužba: po 2-6 tednih se vnetje razširi na dimeljske bezgavke, ki močno otečejo, lahko se utekočinijo, zlijejo in predrejo.
Zdravljenje: tudi to bolezen uspešno zdravimo z antibiotiki.

Klamidijska vnetja sečil

Povzročitelj: Chlamidia trachomatis.
Način prenosa: skoraj vedno nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo.
Inkubacijska doba: približno 5-10 dni.
Bolezenski znaki: pri moških se vnetje sečnice kaže s pekočimi bolečinami med uriniranjem ter vodenim ali sluzastim izcedkom. Vnetje se lahko razširi tudi na obmodek in prostato. Pri ženskah se klamidijska okužba najpogosteje kaže kot vnetje materničnega vratu z izcedkom iz nožnice in bolečinami. Pogosto je pridruženo še vnetje sečnice s pekočimi bolečinami med uriniranjem. Nezdravljena okužba lahko vodi v razvoj kronične vnetne bolezni medenice s posledično neplodnostjo. Tako pri moških kot pri ženskah se lahko pojavi tudi vnetje danke.
Zdravljenje: bolezen zdravimo s kombinacijo antibiotikov.

Masaža pomeni izmenjavo dotika med dlanmi in telesom. Osrednji del masaže je dotik, kljub temu pa dobra masaža ne prodre samo v kožo, ampak celo globlje, v mišice in kosti.

Masaža spodbuja ali miri, to je odvisno od globine in hitrosti masiranja. Odpravlja napetost, preganja nespečnost ter sprošča boleče mišice, torej poskrbi za dobro počutje. Nekateri so prepričani, da že samo ugodje, ki ga povzroča masaža, učinkuje zdravilno.

Prednost masaže je tudi v tem, da je prijetno masirati in biti masiran. Masaža naj bi bila nekaj, kar naj bi ga nagonsko vsi počeli. Masažo velikokrat uporabimo tudi za lajšanje določenih težav, najpogosteje bolečine v področju celotne hrbtenice, z njo pa povečujemo tudi raven telesne energije.

Masaža vpliva na več telesnih sistemov, vplivamo na krvni obtok, stimuliramo živčni sistem, uravnavamo dotok hranljivih snovi, vode in kisika k celicam. Najpogosteje se uporabljajo tehnike gnetenja in gladenja.

Masaža z vročimi kamni

Masaža z vročimi kamni je starodavna terapija, pri kateri se uporabljajo vulkanski kamni. Toplo olje in vroči vulkanski kamni poživljajo krvni obtok, blagodejno vplivajo na mišice, izjemno pomirjajo telo in duha in vas napolnijo z novo energijo. Gladki svetleči se kamni različnih velikosti imajo sposobnost dolgo zadržati toploto. Polagamo jih na energetske točke, s čimer dosežemo, da kamni že od začetka masaže svojo toploto v obliki termoterapije prenesejo na mišice.

Masaža z zeliščnimi snopi

Masaža z zeliščnimi snopi je nekaj stoletij stara azijska tehnika masaže, ki se uporablja pri lepotnih, zdravilnih in sproščujočih tretmajih. Snopi so sestavljeni iz različnih zdravilnih zelišč. S toplim eteričnim oljem se učinek zelišč razširi po vašem telesu. Ta celostna terapija pripomore k sprostitvi telesa in duha.

Shiatsu masaža

Shiatsu izvira iz Japonske in je oblika terapije, pri kateri pritiskamo na akupunkturne točke. Deluje na podlagi sproščanja energetskih tokov. Telo je po starodavni vzhodnjaški teoriji prepleteno z mrežo meridianov in energetskih tokov. Z masažo tako uravnovešamo telesno energijo ter dosežemo popolno stanje sproščenosti in ugodja.

Masaža s čokolado

Masaža s čokolado predvsem razvaja. Morate jo je preizkusiti. Namen masaže je izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja, sama masaža stimulira proizvodnjo seratonina - hormona sreče, ter neguje kožo. Masaža s čokolado je primerna pri stresu, slabem počutju, suhi ter izčrpani koži s pomanjkanjem tonusa. Tretman vključuje masažo s čokolado, na koncu pa še počitek v čokoladni oblogi.

Aroma terapija

Aroma terapija - nekatere literature opisujejo kot vejo naravnega zdravilstva, pri čemer se uporabljajo posebna eteričana olja. Ta zdravilna terapija se je razvila na Kitajskem pred približno 4000 leti. Za Kitajce, ki so zdravili s to metodo, je imela terapija kar dvojen pomen, saj vpliva na telo in dušo. Z aromaterapijo dosežemo psihično in fizično sprostitev, krepimo zdravje. Vonj eteričnih olj deluje neposredno na podzavest in tako vpliva na počutje in razpoloženje.

Eterična olja kot taka so v rabi od desetega stoletja, ko je naravoslovec Ibn Sena (znan tudi kot Avicenna) odkril postopek parne destilacije. To je danes najbolj pogost način pridobivanja eteričnih olj. Sam termin aromaterapija pa je leta 1920 uvedel francoski kemik René-Maurice Gatefossé. Po nesreči v laboratoriju mu je zagorela roka, zato jo je pomočil v najbližjo hladno tekočino in to je bilo eterično olje sivke.

Takoj je opazil ponehanje bolečine, rdečica in mehurji so izginili, opekline so se hitro zdravile in niso pustile brazgotin. Zaradi tega se je celo življenje ukvarjal z raziskovanjem eteričnih olj. Leta 1937 objavil knjigo, v kateri je opisal svojo metodo terapevtske uporabe eteričnih olj, za katera je mislil, da so enako učinkovita kot priznana zdravila.

Športna masaža

Športna masaža je sestavni del treninga vrhunskih športnikov in je prilagojena vsakemu športu in športniku posebej. Skupno vsem športnim masažam je, da pred treningom mišice stimuliramo, po njem pa jih sproščamo.

Športna masaža pripomore k hitrejši in boljši regeneraciji mišic, pripomore k hitrejši presnovi mlečne kisline v mišicah, dviguje mišični tonus, lajša mišično napetost, zmanjšuje nagnjenost h krčem, pospešuje izločanje potrebne tekočine v sklepih ter nenazadnje dviguje športnikovo samozavest. Redno in pravilno izvajanje športne masaže v veliki meri izboljša športne rezultate. Med drugim masaža skrajša reakcijski čas mišice, zmanjša možnost športnih poškodb, če pa so te že nastale, jih z masažo hitreje saniramo.

Masaža za nosečnice - bolečine v hrbtu so med nosečnostjo verjetno najbolj razširjena težava, ki jo lahko z masažo hrbta v večini primerov precej omilimo ali celo odpravimo. Do 12 tedna nosečnosti izvajamo masažo na masažni mizi, kasneje na masažnem stolu.

Izkušnje so pokazale, da je v višji nosečnosti izvajanje masaže na masažnem stolu prijetneje in bolj sproščujoče. V takšnem položaju lažje masiramo celoten hrbet. Masažo hrbta izvajamo od predela križnice do ramenskega obroča (trapeziusa). Poseben način masaže srednjega dela hrbta, od križnice do ramenskega obroča, učinkuje zelo prijetno in na celotno počutje deluje sproščujoče.

Vsaka masaža nosečnice je seveda individualno prilagojena, pred vsako masažo se pogovorimo z nosečnico, da si pridobimo čim več podatkov glede psihofizičnega stanja bodoče mamice. Pri sami masaži uporabljamo masažni tehniki efleraža in petrisaža (masaža trapeziusa), nikakor pa ne frikcije ali tapotmana. Pri tehniki efleraža (gladenje) na hrbtu uporabljamo obe roki, ki se fleksibilno prilagajata.

Glede na stopnjo pritiska ločimo površinsko in globoko gladenje, ki imata na telo različne učinke, pritisk je dokaj enakomeren, vsak prehod iz površinskega v globinsko gladenje pa mora biti postopen. Efleraža je v osnovi uvod v samo masažo, saj z nežnim dotikom dobimo prvi stik z masirancem in prve podatke o stanju in tonusu tkiva. Gladenje, s katerim dosežemo mehanične in refleksne učinke imenujemo globoko gladenje. Osnovni namen te tehnike je pomagati venskemu in limfnemu obtoku, mišice pa morajo biti čim bolj sproščene.

Petrisaža (gnetenje) je masažni prijem, ki je najbolj pogost pri sami masaži. Namen te masažne tehnike je raztegniti skrajšana tkiva, predvsem mislimo tukaj mišice, obenem pa še preprečiti zlepljenje tkiv ter izboljšati venski in limfni obtok tako površinsko kot tudi globinsko.

Masaža dojenčka

Zgodovina. Dobrodejen in zdravilen učinek masaže je mnogim kulturam že tisočletja poznan. Na področju Evrope se je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pojavila masaža dojenčka, ki je začela pridobivati na veljavi s prihodom Nashme Sheibler iz Nepala v Švico - svoj novi dom. V Nepalu je masaža dojenčka povsem samoumevna stvar in se prenaša iz roda v rod. Tako je newarska tradicija dobila na področju Evrope kar veliko veljavo.

V Sloveniji postavljamo začetke masaže dojenčka v drugo polovico devetdesetih let, večjo težo pa dobiva prav v zadnjih letih. Za pionirko na področju masaže dojenčka pri nas prav gotovo velja višja med. sestra Mojca Kurent.

Zakaj masaža dojenčka? Koža je naše največje čutilo. Ščiti telo, uravnava telesno temperaturo, diha in sprejema dražljaje. Zato je za dobro počutje dojenčka še toliko bolj pomembno, da se ga dotikamo z veliko mero ljubezni, saj mu z govorico rok posredujemo veliko pozitivnih občutkov.

Med nosečnostjo je bil otrok nenehno v stiku z materinim telesom. Ta občutek varnosti in bližine se po devetih mesecih nosečnosti z masažo le nadaljuje. Sama masaža je veliko več kot zgolj telesni občutek, govorimo tudi o psihološkem učinku. Med masažo je dojenček v središču vaše pozornosti in tukaj se začne pozitivna komunikacija med dojenčkom in vami.

Učinki masaže. Dokazano je, da dotikanje (masaža) kože stimulira živčni sistem, kot tudi pospeši krvni obtok in presnovo. S tem povsem naravnim načinom pa pripomoremo še k zdravemu razvoju kože, mišic in sklepov. Opažanja so pokazala, da otroci, ki jih redno masiramo, hitreje sproščujoče zaspijo, pa tudi samo spanje je bolj umirjeno.

Ne gre pa zanemariti niti dejstva, da sama masaža ni le zgolj telesni občutek - je tudi hrana za dušo. Dojenček je sicer “prejemnik” masaže, vendar pa boste z navdušenjem ugotovili, da masaža tudi na vas vpliva izjemno pozitivno, vas pomirja in daje novih moči za naporen vsakdan.

Običajno je, da takoj po rojstvu otroka mama prevzame vso skrb za otroka, zato se dostikrat prav očetje počutijo nekako odrinjene oz. ne vedo, kako se vključiti v vsakodnevno skrb novorojenčka. Zato velik poudarek pri učenju masaže posvečamo dejstvu, da sodelujeta oba starša. Prav očetje lahko tako za svojo »domeno« najdejo kopanje dojenčka in masažo. S tem dobijo tudi dober občutek za otroka in se ga ne bojijo prijeti ter biti nežni z njim.

Pred časom so v Veliki Britaniji izvedli večjo raziskavo vpliva masaže na dojenčka. V raziskavo so vključili približno 600 otrok, ki so bili rojeni v roku in niso imeli težav ob rojstvu ali po njem. Ugotovili so, da masaža pomaga pri boljšem spancu, dojenčki, ki jih starši vsak dan masirajo, pa tudi manj jočejo kot tisti, ki niso deležni masaže. Raziskovalci so ta pojav tudi znanstveno razložili: masaža pomaga pri zmanjševanju ravni hormona, ki povzroča stres, poleg tega pa tudi uravnava izločanje hormona melatonina, ki je ključen za uravnavanje spanca.

Vsi popolni, le jaz ne

Ne vem natančno, od kje izvira to prepričanje, a nemalokrat sem naletela na »argument«, zakaj ne v fitnes center - ker so tam vsi v odlični formi in bodo vame strmeli, kot da imam dve glavi. Če sem čisto odkrita, sem tudi sama imela podobne pomisleke. Pa sem kmalu uvidela, da je situacija drugačna. Še zdaleč niso vsi v super formi, kaj šele popolni. Nihče ni strmel vame, niti dajal nobenih opazk. Zavedati se morate, da nihče ni prišel v fitnes z izklesanimi trebušnimi mišicami in ogromnimi bicepsi. Vsi so bili enkrat, prav tako kot vi, na začetku poti.

Prepričana sem, da boste že po nekaj obiskih navezali nova poznanstva in obiski bodo postali še bolj sproščujoči. Počutili se boste domače, saj se je prijetno družiti s somišljeniki ter z njimi izmenjavati nasvete in izkušnje. Kljub temu ne smete dopustiti, da se vaši obiski sprevržejo v družabna srečanja, saj ste nenazadnje tja prišli z drugim namenom.

Če fitnes center obiskujete s prijateljem(ico), se že v začetku opozorite, da izostanek partnerja pri vadbi ni hkrati razlog tudi za vaš izostanek. Disciplina je odvisna samo od vas in vaše motivacije.

Oblačila in obutev

Na prvem mestu sta udobnost in kakovost materialov. Izbirajte naravne materiale, ki vpijajo pot in hkrati omogočajo koži, da diha. Ko boste prvič naleteli na obiskovalca, ki v vaši neposredni bližini ves premočen izvaja vajo v sintetičnih oblačilih, vam bo jasno, zakaj je to pomembno in priporočljivo. Sama dajem prednost oprijetim oblačilom (iz bombaža z dodatkom elastana), ker manj ovirajo pri izvedbi vaj, sicer pa je odločitev vaša. Karkoli športnega, v čemer se dobro počutite, bo v redu.

Obutev naj bo prav tako udobna in lahka. Če ste se odločili za nakup nove obutve, se lahko odločite za športne copate, namenjene prav za vadbo v fitnes centru. Sicer pa so katerekoli športni copati, če le niso izrazito težki in robustni, prav tako zadovoljiva izbira. Ne pozabite, da morajo biti športni copati čisti, torej jih uporabljate le znotraj, kar je v večini centrov tudi eno izmed temeljnih pravil. Nikoli ne vadite v obutvi, v kateri ste prišli.

Kaj še potrebujete

Vsekakor plastenko (bidon) za vodo. Če vaši treningi niso izrazito dolgi (povprečje je cca. 1 ura), ne potrebujete energijskih napitkov, še več, če je vaš cilj izguba maščobe, se jim raje izognite. Če ste približno 2 uri pred obiskom centra zaužili hranljiv obrok, vam energije ne bi smelo zmanjkati. Mimogrede, nikoli ne uživajte težke hrane neposredno pred vadbo, saj vam lahko postane slabo. Spijte vsaj 1 liter vode, po potrebi tudi več.

Brisača, ki jo položite na napravo, preden začnete z vajo, je prav tako obvezen del opreme in sodi med temeljna pravila fitnes centrov. Z njo namreč poskrbite za osnovno higieno. Veliko fitnes centrov zahteva tudi očiščenje aerobnih naprav, ko končate z vadbo na njih - v ta namen najdete papirnate brisače in dezinfekcijsko sredstvo.

Če se želite po končani vadbi oprhati na licu mesta, seveda ne pozabite na gel za prhanje in druge kozmetične pripomočke, brisačo ter oblačila, v katera se boste preoblekli. Pri prhanju si lahko nataknete natikače, če vam dotik tal z bosimi nogami ni po volji.

Osnovni bonton

Ne pozabite, da ste v fitnes centru z določenim razlogom - da vadite. Zato ne posedajte po napravah, saj s tem drugim zasedate prostor. Izvedite svojo vajo in se prestavite na naslednjo napravo. Morda niste vedeli, da med člani ponavadi velja nekakšno nenapisano pravilo - medtem ko vi počivate (čeprav še niste končali z vadbo na določeni napravi), vajo v vmesnem času na »vaši« napravi izvede nekdo drug. Sicer tega niste dolžni dopustiti, če vam zaradi kakršnega koli vzroka to ne ustreza, kljub temu je pa takšna gesta dobrodošla, sploh če je v centru velika gneča.

Fitnes trener?

Skoraj vsak center novim članom nudi uvodni (ponavadi brezplačen) trening s fitnes trenerjem. Kot novincu vam priporočam, da to možnost vsekakor izkoristite, saj je začetna (pravilna) izvedba bistvena tako za preprečevanje poškodb kot tudi za vaš napredek. Lažje je začeti s pravilno izvedbo že prvi dan, kot pa se nanjo navajati šele čez čas. Dogovorite se za sestavo uvodnega programa in se v prvih tednih posvečajte predvsem tehniki izvajanja z lahko obremenitvijo.

Ne odlašajte več

Obisk fitnes centra ne predstavlja nič takega, kar bi vas moralo plašiti ali navdajati z neugodjem. Tam ste zato, da na sebi nekaj spremenite - tako kot to počnejo tudi drugi člani. Poskrbite za primerno športno opremo, vodo in brisačo in uživajte v vadbi.

Glasba nas tako po eni strani pomirja, sprošča, po drugi vzpodbuja in nam daje tudi moč.

Glasba nas spremlja vsak dan, doma, v službi in tudi družbi. Domala kar na vsakem koraku. Lahko si celo zastavimo vprašanje: “Bi mar sploh lahko živeli brez nje?”

Verjetno težko, naše življenje pa bi bilo pusto, prazno in tudi turobno. Kot vreme v tisti svoji najslabši izdaji, v zoprnih meglenih dneh.

Glasba pa nam tako omogoča, da dosežemo želeno raven razpoloženja na zelo enostaven in tudi prijeten način.

Zdravljenje z glasbo celo velja za eno izmed alternativnih oblik zdravljenja, ki pridobiva na svoji veljavi. Vedno bolj tudi v Sloveniji. To obliko zdravljenja pa uporablja tudi vedno več ljudi in si z njo pomaga lajšati svoje težave.

Tisti, ki se odločajo za zdravljenje z glasbo so praviloma zadovoljni, saj zdravljenje izpolni njihova predhodna pričakovanja.

Cilj in namen zdravljenja
S pomočjo glasbe najdemo nove možnosti v sebi, ki jih prej še opazili nismo. Torej spoznamo svojo lastno osebnost in tudi osebnosti ljudi, ki so v naši neposredni bližini. Pomembno je ravno iskanje potencialov v sebi. Saj rezultati kažejo, da imajo ljudje več samozaupanja, samospoštovanja in boljšo samopodobo po zdravljenju kot pred njim. Torej gre predvsem za njihov osebnostni napredek.

Nato pa se potem, sami od sebe, tudi vrstijo drugi življenjski uspehi tistih, ki so se zdravili z glasbo, saj jim nov pogled na svet omogoča nove dimenzije delovanja.

Tako se ljudje zgolj ne zdravijo, temveč tudi spreminjajo svoj stil življenja.

Vpliv glasbe na razpoloženje
Navadno je vpliv glasbe na razpoloženje ugoden. Razen, če se znajdemo v prostoru, kjer vrtijo glasbo, ki niti malo ni po našem okusu. Takrat ponavadi postanemo slabše volje in mnogi se umaknemo in gremo drugam. So pa tudi takšni, ki po sili razmer trpijo in s tem mučijo sami sebe. A kaj stori vsak posameznik je seveda njegova osebna odločitev.

Nekaj zdravilnih receptov - malo drugače:

Slab spanec
Če imate težave s spanjem, prisluhnite nekaj nežnim melodijam, ki vas bodo sprostile in umirile. Poslušanje nežnih zvokov namreč vpliva na miren in tudi trden spanec, hkrati pa ugodno vpliva tudi na nespečnost.

Glavobol
Velikokrat je za glavobol kriv tudi visok krvni pritisk. Zaradi tega glasbeni zdravilci svetujejo, da prisluhnete nekaj nežnih zvokom, ki znižujejo krvni tlak in potemtakem bo tudi vaš glavobol postopoma minil.

Poškodbe
Nežna glasba predstavlja skoraj gotov recept za lajšanje težav tudi pri zdravljenju poškodb. S poslušanjem prijetnih nežnih tonov pa se bo ugodno popravila celo vaša odpornost proti virusom in bakterijam.

Depresija
Je bolezen naših sodobnih dni. Dostikrat se spopadamo z njo. Znanstveni so ugotovili, da poslušanje glasbe, ki nam ugaja, nam je pri srcu, prežene tudi nadležno in vedno neprijetno depresijo. Torej če boste žalostni, si najdite primeren prostor, se umirite in prisluhnite prijetni melodiji, ki ste ji in ji vedno radi prisluhnite. Na ta način se boste tudi mnogo bolje počutili. Polni boste namreč pozitivne energije in novih moči.

Psihična preutrujenost
V takšnih trenutkih pa potrebujete nekaj odločnosti, torej nekaj odločnih ritmičnih taktov, ki vas bodo vrnili nazaj v pravi življenjski ritem. Zazdelo se vam bo kot bi vam nekdo odprl glavo in vam nekaj zlil vanjo. Resnično boste opazili pravo spremembo. O utrujenosti pa ne bo ne duha ne sluha več.

Terapija z glasbo
Je ena od najpreprostejših terapij. Potrebuje le prostor, kjer boste prisluhnili izbranim glasbenim tonom. Izbrati morate prostor, v katerem se tudi sicer zelo dobro počutite. V prostoru vas ne sme zmotiti nobena, niti najmanjša malenkost, podrobnost.

V prostoru nato najdite prostor, kjer se boste sprostili in se resnično predali glasbi. Morda je za to še najbolj primeren kakšen udoben naslonjač.
Poskrbite, da vas med terapijo ne bo prav nič zmotilo. Poskrbite, da ne v sobi ne bo telefonov. Izključite jih. Posebej mobilnega, ki zelo rad zazvoni ravno takrat, ko od njega to najmanj pričakujete in ko si to najmanj želite.

Nato se prepustite glasbenim zvokom in tudi vsebini, ki dostikrat ni nepomembna.
Glasbo poslušajte 20 do 25 minut.

Vpliv glasbe na vas poteka v treh fazah:
• najprej se umirjate
• nato sproščate
• še na koncu pa sledi prenavljanje.

Po končani terapiji boste še sami nad seboj presenečeni, ko boste na lastni koži zaznali zdravilno moč glasbe. V prihodnje boste njene zdravilne učinkovine prav gotovo še večkrat izkoristili v svoj prid.

Ta energija je del vsakega živega bitja od spočetja do smrti in pomeni življenjsko silo, ki ne samo da nas ohranja zdrave, temveč tudi popravlja škodo, kadar smo poškodovani ali bolni.

Kot ena najstarejših oblik medicine pomaga zdravljenje z bioenergijo pri številnih boleznih migrene, astme ter degenerativnih boleznih kot sta rak in multipla skleroza, kot tudi pri čustvenih težavah. Vedeti je treba, da zdravja ne zagotavljajo samo tablete; ugotovljeno je, da ima že nežen dotik močan vpliv na žleze z notranjim izločanjem, na vegetativni živčni sistem, spodbuja pa tudi delovanje organov.

Novejše raziskave so pokazale, da nežen dotik sproža tudi električne potenciale telesa, da se poviša izločanje hormonov, pospešeni pa so tudi vsi nevroendokrini procesi.

Tradicija zdravljenja z bioenergijo

Korenine tega zdravljenja segajo k zgodnjim verstvom in magiji. Večina ljudstev deli skupno prepričanje o moči duhov, bogov ali svetnikov, ki lahko vplivajo na zdravljenje in ozdravitev bolezni. Zdravljenje s polaganjem rok in magnetno močjo je bilo od nekdaj pomemben del magije.

Danes, ko poznamo zakone fizike in kemije, opazujemo te pojave kot nekaj povsem naravnega, ter jim ne pripisujemo magičnega učinka. Znano je namreč da se vsesplošno zatekanje k naravnim vrstam zdravljenja, ko odpove šolska medicina, dogaja in nenazadnje, da je zdravstvo nadaljevanje začetnega zdravilstva, le da je popačeno z vsebovanjem kemičnih snovi.

Iz starodavne civilizacije Egipčanov nam je poznano sklicevanje na moč bogov in duhovnov, ki so s svojimi rokami podeljevali zdravilne moči bolnikom. V plemenskih družbah pa je tradicija zdravljenja z bioenergijo trajna, saj je ritualizirana praksa tudi danes močno razširjena.

Tudi krščansko verovanje vključuje zamisel o lečečem bogu in njegovih zemeljskih zastopnikih. Sveto pismo vsebuje mnogo pričevanj o čudežnih ozdravitvah, ki jih je opravil Jezus tako na vernikih kot nevernikih.

Skozi stoletja pa so si prišli krščanski duhovni zdravitelji in duhovščina zakonito priznane cerkve močno navzkriž. Prepovedane so bile vse dejavnosti nevednega zdravljenja. Indijci, Japonci, Kitajci in drugi azijski narodi so za zdravljenje povsem samoumevno uporabljali metode, kot so akupunktura, akupresura, joga, hipnoza, magnetizem, zdravilni dotik.

Mišljenje tistih, ki te metode zaradi pomanjkljivih raziskav zavračajo kot čudaške ali pa se jim posmehujejo, češ da so za nas neprimerne, je napačno. Že medicina starega veka je poznala zdravilno moč, ki prehaja iz enega človeškega telesa na drugega. Hipokrat je omenjal moč, ki jo lahko oddajo roke, Galen (129-199 n.š.), poleg Hipokrata najpomembnejši zdravnik antike, je dokazal, da neprekinjeni dotik bolnega telesa z zdravim okrepi bolno telo.

Justus von Liebig (1803 - 1873), kemik in veliki znanstvenik svojega časa, je dejal: “Magnetizem je moč, moči ne moremo videti, prav tako je ne moremo prijeti z rokami, da bi spoznali njeno bistvo in lastnosti. Proučevati moramo načine njenega izražanja in odkrivati njene učinke”.

Kako deluje zdravljenje z bionenergijo?

Zdravitelji razlagajo naravo tega zdravljenja različno, deloma odvisno od verovanja. Sam sem prepričan, da obstaja vir energije, katerega lahko kanaliziram in prenašam na druge, da bi pozdravil tako telesne kot tudi duševne motnje. Nekateri pa se imajo za transformatorje, ki lahko zmanjšajo napetost energije, da bi jo nato uporabili za zdravljenje.

Količina in način pretoka energije v človeškem telesu sta za človeško počutje izredno pomembna. Energija v človeku ter svoboden razvoj njegove življenjske moči sta neposredno povezana. Neoviran pretok energije v telesu je ključ do zdravja.

Da bi načelo zdravljenja razumeli, ga moramo povezati z naravnimi zakoni. Vse v vesolju se ravna po zakonu vzroka in učinka, vsaka akcija rodi reakcijo. Če živimo in delamo v mejah sposobnosti svojega organizma, se zdravje ohranja avtomatično.

Dolgotrajni stresi, napačna prehrana, nezdravo okolje ali čustvene težave motijo neoviran pretok energije - bioenergije ter posledično omogočajo nastop bolezni. Sposoben zdravilec mora odkriti vzroke za bolnikove blokade, jih sprostiti in odpraviti ter tako telesu omogočiti, da se prične zdraviti samo.

V človekovo bioenergetsko področje spada tudi avra. Za avro označujemo magnetno energijsko polje, ki obdaja žive in mrtve stvari, ustreza njihovi notranji življenjski moči, pri tem pa je popolnoma vseeno, ali gre za ljudi, živali, rudnine ali rastline.

Pri vseh najdemo avro, zbiralnik nedotaknjene energije in življenjske moči. Tako energijsko telo ni stalno, temveč se spreminja glede na telesno počutje. Prav zaradi tega se bolezen lahko odkrije na višjih nivojih, še preden prizadene fizično telo.

Gotovo v zvezi z bioenergijo obstajajo še številna vprašanja. Prav bi bilo, da bi znanost šolske medicine z enako skrbjo, kot jo kaže do kemičnih zdravil, proučevala in raziskovala tudi bioenergijo.