Čeprav kot filmska igralka ni bila posebno talentirana, je imela izjemen dar osupniti občinstvo, kadarkoli se je pojavila v javnosti. Kljub svoji umetelni podobi je delovala povsem naravno.

Kot Marie Magdalene Dietrich je bila v Berlinu rojena leta 1901. V najstniških letih je strastno oboževala dvoje: film in glasbo. Oboje je združila že na samem začetku svoje kariere z igranjem v spremljevalnem orkestru nemih filmov.

Svojega prvega dela ni dolgo obdržala, saj so ostali glasbeniki bolj kot notam pozornost posvečali njenim nogam. Morda se ima za prodor na gledališke odre zahvaliti ravno slednjim. Zaznamovala jo je redka sposobnost stati nepremično na odru in vseeno pridobiti pozornost gledalcev.

Če je pri tem kadila cigareto (zelo počasi in seksi), je občinstvo pozabilo na ostale igralce. Tako jo je opazil Josef von Sternberg, ki je iz nje ustvaril mednarodno zvezdo.

Marlenina prelomna vloga je bila v filmu Plavi angel (Der Blaue Engel, Sternberg, 1930), kjer je igrala kabaretno pevko z markantnim vzdevkom Lola Lola. Njen glas je bil vsaj tako pomemben kot videz, saj je bil film Plavi angel ena prvih uspešnic zvočnega filma. Igralska pot jo je nato naglo vodila v Hollywood, kjer je najsvetleje sijala v ozvezdju 30. let prejšnjega stoletja.

Sternberg je fetišiziral Marlenino slavno androgino podobo v filmu Maroko (Morocco, 1930), v katerem je oblečena v moška oblačila in cilinder provokativno poljubila žensko. Postala je ženska, ki je bila pripravljena prevzeti moški svet v moški uniformi in z moško drznostjo.

Njen stil ni bil moški, ampak koketen, nonšalanten, eksotičen in usodno zapeljiv. Kritiki so jo imenovali inkarnacija seksa in simbol glamurja, občinstvo pa je v njej videlo center erotične pozornosti in občudovanja.

Pomembnejše od fame, ki je nastala okrog njene seksualne privlačnosti, je bila njena medijska predstava podobe avtonomije in moči, ki je v zlati dobi Hollywooda utelešala skrivne sanje žensk. Subtilen poziv nežnejšega spola k enakopravnosti je Dietrichovi prislužil globoko spoštovanje in status brezčasne ikone.

Ko beseda nanese na oddaje iz franšize “Got Talent” (pri nas Slovenija ima talent)skoraj vsi pomislimo na Susan Boyle, ki je postala pravcata maskota tega resničnostnega šova, v katerem svoje mesto najdejo vsi talenti in antitalenti z dovoljšnjo mero poguma. Sem pa tja se kdo spomni še na Paula Pottsa, ki je bil pravzaprav prvi zmagovalec katerekoli “Got Talent” oddaje.

Paul Potts

Britanec, zaposlen v trgovini s prenosnimi telefoni, je leta 2007 občinstvo in neizprosno žirijo prepričal z operno arijo Nessun Dorma iz Puccinijevega Turandota. Kasneje se je sicer otepal obtožb, da je izučen operni pevec, a ker za svoje nastope nikoli ni bil plačan in je bila tudi njegova izobrazba precej neuradna, je obdržal svoj status amaterja in posledično malodane čudežnega dečka, ki je slavo našel s pomočjo televizijskega šova.

Prav to je pravzaprav tisto, kar privlači tako tekmovalce kot gledalce - tekmovalci bi radi našli priznanje za svoj talent, slavo in denar, gledalci pa naravnost ljubijo zgodbe o uspehih, še posebno če gre za navadne male ljudi, ki jim uspeh tudi privoščijo. Bolj povprečnega videza kot so, raje jim nataknemo krono na glavo. Če se zgodbe o grdih račkih, ki lahko uspejo tudi brez fizične transformacije v popolnega laboda, izkažejo za resnične, se namreč tudi sami počutimo malce bolje. Kot da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi nam. Kot da se čudeži res dogajajo.

Pravi dokaz v to smer je tudi Susan Boyle, gospa zelo povprečnega videza, ki je tudi obdelava z vsemi sredstvi sodobne kozmetične industrije ne bo spremenila v lepotno kraljico. Pravi čar Susan Boyle je prav v tem, da svoji zunanjosti ne more ubežati, a angelski glas je kljub temu njen. Njena transformacija v laboda se zgodi takrat, ko odpre usta in vsi skupaj malo uživamo, ko gledamo prekrške nad modelčki glasbene industrije.

Susan je ultimativni „underdog” (oseba, ki nima privilegijev in od katere vsi pričakujemo, da bo izgubila tekmo), pravo nasprotje od favorita in njen uspeh je uspeh navadnega človeka. Nič čudnega, da je njena popularnost gromozanska in nič čudnega, da je to kljub vsemu fenomen - ljudje namreč v revijah še vedno raje beremo o glamuroznih zvezdnikih, saj lahko prek njihovih življenj in karier pokukamo v svet, ki nam je sicer zaprt. Susan nam v nasprotju s tem ni odprla nobenih vrat v magično deželo, a njen uspeh je uspeh navadnega človeka. In src občinstva nič ne ogreje bolj kot to, da kakšno zvezdo z neba sklati tudi povsem povprečen človek (s povsem nadpovprečnim talentom).

Kljub temu, da je zmago v 3. sezoni šova pravzaprav odnesla plesna skupina Diversity, se lahko Susan vseeno sladko smeji; skupine se spomni le malokdo, medtem ko je Boyleova nedavno izdala prvi samostojni glasbeni album, ki je vzbudil nemalo zanimanja. Največ pozornosti v tovrstnih oddajah žanjejo prav pevci, ki jih je bržkone tudi najlaže tržiti, a iskanje talentov pravzaprav zajema raznovrstne sposobnosti, od različnih plesnih zvrsti, igranja glasbil, borilnih veščin, pantomime, aerobike, komedije, pa do čarovniških nastopov, žongliranja in razkazovanja priučenih trikov živalskih ljubljenčkov. Omejitev pri področjih, ki jih zajemajo talenti, resnično ni.

Velika iskalnica talentov sedaj prihaja tudi k nam. Da se bo za sodelovanje v oddaji prijavilo nemalo pozornosti željnih ljudi z raznovrstnimi veščinami in sposobnosti, sploh ne dvomimo. Vsi malo potihem in malo naglas upamo (ali pa se bojimo) tudi poplave bizarnih nastopov, ki bodo začinili oddajo Slovenija ima talent, medtem ko bi lahko na koncu iz nje vendarle izluščili kakšen resnični talent. Slovenija je že sama po sebi dežela talentov, le da ti ponavadi zajemajo željo po slavi in spretnost pri ljubimkanju z mediji, medtem ko je dejanska umetniška nadarjenost ponavadi v drugem planu.

Da bi ločili zrno od plev bo v oddaji poleg glasov občinstva zaslužna tudi žirija. Prav primeren nabor sodnikov lahko bistveno pripomore k uspehu oddaje in ni naključje, da za žirantsko mizo sedi Simon Cowell, ki je oddajo tudi zasnoval. Cowell je dobro znan že iz oddaj American Idol in X Factor, kot najbolj osovražena in hkrati priljubljena osebnost iz tovrstnih šovov pa nedvomno pripomore tudi k večjemu interesu občinstva. Cowell je brutalno iskren, ima strupen jezik, a hkrati tudi izjemno dober nos za neodkrite talente, s katerim je ustvaril pravi imperij.

Cowellova protiutež v žiriji britanske različice oddaje je igralka Amanda Holden, ki je nežna in čustvena dušica, redno pa poskrbi tudi za zdravo mero solz ganjenosti. Malo težje kot na njo je narediti vtis na tretjega sodnika, nekdanjega urednika tabloidov in televizijskega voditelja Piersa Morgana.

Tudi v slovenski različici šova ne smejo manjkati primerni sodniki, kajti dobro uravnotežena skupina žirantov v oddaji pomeni pomembno dodano vrednost. Na redke fenomenčke kot je Susan Boyle namreč ne gre kar tako računati - televizijska juha mora imeti vse potrebne sestavine za uspeh tudi brez tega. Na slovenskem področju se je za strogega sodnika že večkrat izkazal Tomaž Domicelj in tudi Roka Goloba je bilo v nacionalkini oddaji Zvezde pojejo težko pridobiti na svojo stran. Imena tričlanske žirije še niso znana, gledalci pa si lahko le želimo kakšne Dade ali Branka Čakarmiša, ki sta bila strah in trepet sodelujočih v izboru za glasbeno skupino Popstars …

Vse skrivnosti oddaje bodo razkrite kaj kmalu, saj se avdicije pričnejo že januarja. Na predizborih bo kandidate ocenjevala komisija producentov PopTV in jih - če bodo dovolj dobri (in predvsem zanimivi) - povabila na sodelovanje v oddaji. Tam bodo nato nastopili pred občinstvom in žirijo, ki bosta odločala o njihovem napredovanju v polfinale in finale. Dva finalista tako na primer izbereta občinstvo in žirija vsak po enega (čeprav je res, da žirija izbira med drugo in tretjeuvrščenim kandidatom po volji občinstva). Da, ugajanje občinstvu je pri tem izboru še kako pomembno.

In kaj imajo od tega tekmovalci? Poleg tako želene prepoznavnosti v naši širni Podalpski deželici bo zmagovalca čakala tudi nagrada v vrednosti 50.000 evrov. Ostalo pa je kot ponavadi stvar lastne iznajdljivosti …

Vabljeni tudi k branju teksta z naslovom Slovenija ima talent. Kliknite tukaj!

Vabljeni k branju teksta Talent se na ogled postavi!

SLOVENIJA IMA TALENT je šov, ki bo posnet po licenčni oddaji ”Got talent” in je šov, ki po svetu podira vse rekorde gledanosti! Se spomnite popularne Susan Boyle, ki je le z enim nastopom osvojila srca vse Velike Britanije? To je le ena od tekmovalk, ki je do danes postala ljubljenka gledalcev in številnih src po več kot 30 državah, kjer so šov že lahko spremljali. Zmagovalec šova pa se ne bo boril le za bogato nagrado 50.000 €, ampak tudi za veličastni naziv najbolj talentiranega tekmovalca!

In kakšen je koncept oddaje SLOVENIJA IMA TALENT?

Ustvarjalci oddaje iščejo najboljše talente v katerem koli žanru ali spretnosti. To so torej lahko petje, ples, žongliranje, požiranje ognja, igranje na citre, jodlanje, dresiranje psov, trebušni ples, hoja po vrvi … Na šov se lahko prijavijo prav vsi talentirani posamezniki, pari ali skupine, tekmovalci vseh starosti, amaterji, profesionalci; torej vsi, ki znajo nekaj, za kar mislijo, da bo očaralo celotno Slovenijo!

Prijave bodo na POP TV sprejemali od 7. 12. 2009 do 29. 1. 2010 na spletni strani talent.24ur.com ali po telefonu številka 01/ 589 35 18.

Vsi pravilno prijavljeni in zamudniki, ki bodo lahko svojo prijavo izpolnili na licu mesta, se bodo udeležili predizborov, ki bodo potekali po vseh večjih mestih v Sloveniji. Predizbori oddaje SLOVENIJA IMA TALENT bodo potekali od 16. do 31. januarja! Na predizborih bo komisija producentov POP TV ocenjevala nastope in če jih bodo kandidati prepričali, jih bodo povabili na avdicijo in sodelovanje v oddaji.
[predvajaj video]

MESTA IN DATUMI PREDIZBOROV
Celje 16.1., Portorož 17.1., Slovenj Gradec 19.1. , Murska Sobota 20.1., Novo mesto 21.1., Kranj 23.1.
Maribor 24.1., Nova Gorica 26.1., Jesenica 27.1., Ljubljana 30.1., Ljubljana 31.1.

Avdicije se bodo snemale pred občinstvom, ki bo pomagalo tričlanski strokovni žiriji izbrati najbolj zanimive talente. Tekmovalci, ki bodo dobili večino glasov ZA, bodo dobili vstopnico v naslednji krog, kjer bo žirija precenjevala in odločila, kdo od njih si zasluži polfinale. Prijave za občinstvo bodo na POP TV sprejemali na spletni strani talent.24ur.com.

V polfinalnih oddajah, ki bodo potekale v živo, bodo vsi polfinalisti pripravili nov nastop in še enkrat stopili pred žirijo in oči Slovenije. Po koncu vsake polfinalne oddaje sta znana dva finalista. Prvi finalist je kandidat, ki zbere največ glasov gledalcev. Žirija pa izbere drugega finalista in sicer se odloča med kandidatoma, ki sta po številu glasov gledalcev zasedla drugo in tretje mesto.
[predvajaj video]

Finale pa bo veliki dogodek, na katerem bodo finalisti imeli še zadnjič priložnost, da s svojim talentom očarajo Slovenijo. Gledalci bodo s svojimi glasovi v živo odločili, kdo je zmagovalec šova, ki bo poleg 50.000 € prejel tudi laskavi naslov zmagovalec oddaje Slovenija ima talent.

Slovenija ima sanje. SLOVENIJA IMA TALENT. Zapiši se v zgodovino: stopi na sceno, pokaži svoj talent, prepričaj žirijo, poberi nagrado in osvoji srca Slovenije.

Prižgi svojo zvezdo! Slovenija te čaka.

Pravi, da ko je pozneje začela premišljevati o tem, je bila seveda nekoliko razočarana, vendar pa dodaja, da se je bolj pripravljala za nastop petnajsterice kot ožjega izbora.  Tjaša je prve dni novega leta namenila pisanju zadnjih strani detektivskega romana, izdala ga je aprila, nosi pa naslov Poljubi me, miss. Dela ima še vedno dovolj, kljub temu pa ne zanemarja študijskih obveznosti.

Tjaša nam je zaupala, da so bili doma veseli, saj glede hrane kot majhna deklica ni bila izbirčna. Spominja se, da ni marala čokolešnika in ji je takoj, ko ga je zagledala pred seboj, postalo slabo. Rada je imela preprosto hrano, kot je kruh in skuta, ki jo je pogosto malicala skupaj z babico. Pravi, da ima o tem tudi dokaze-fotografije, na katerih je vsa umazana okoli ust.

Tako kot takrat, ko je bila še otrok, pa tudi danes ni izbirčna. Rada eksperimentira z različnimi kuhinjami, kot sta mehiška ali kitajska. Je skorajda vse, ne brani se niti pekoče hrane. Še vedno pa ne mara čokolešnika, pa tudi jogurti ji ne dišijo preveč. Prav tako ni ravno navdušena nad suhim sadjem.

Ko pomisli na sladice, pove, da ni ena tistih, ki jih obožujejo, vseeno pa najraje poseže po dobrih piškotih, babičini potici ali tiramisuju, ki ga pripravi sama.

Mnogo žensk ima obdobje, ko se ne počutijo dobro v svoji koži. Kaj pa Tjaša? Je bila kdaj nezadovoljna s seboj?

”Seveda sem se počutila nezadovoljno, še posebno v puberteti, ampak potem ti dnevi minejo in si zopet postaneš všeč.”

Hujšala ni nikoli, je pa že pazila, kaj je jedla. Povedala nam je, da si je nekoč teden dni kuhala neko prečiščevalno juho, a je nato kmalu odnehala.

Tjaša se s svojim fantom večkrat odpravi na večerjo v katero izmed restavracij. Vendar se ji, če nekajkrat zapovrstjo je zunaj, v restavraciji, gostilniška hrana nekoliko upre. Zdi se ji namreč, da ima imajo vse jedi enak okus.

”Sem pa znana po tem, da vedno naročim napačno jed in potem ‘kradem’ pri fantu,” je dodala v smehu.

Z zdravo prehrano se ne obremenjuje preveč. Poje tisto, kar ji v danem trenutku najbolj tekne. Je pa res, da vedno uživa le črn kruh in se izogiba mleku. Njeni razvadi sta sladoled ter čokolada. Med sprehodom po mestu pa jo najbolj privablja vonj praženih mandljev.

Mi smo s Sendi poklepetali o tem, ali je med odsotnostjo pogrešala oder, kako je plošča nastajala in na kaj je pri njej najbolj ponosna. Zaupala pa nam je tudi, kako je materinstvo spremenilo njo in njen pogled na življenje!

Po šestih letih se vračaš na slovensko glasbeno sceno z novo ploščo ‘Se še spominjaš’. Zakaj zdaj?
Material za novo ploščo je bil pripravljen že prej, tako da je čakal le na pravi trenutek. Ko sem spet začutila veselje in željo do nastopov, sem se odločila, da svojim poslušalcem ponudim nekaj novega.

Si pogrešala nastopanje in glasbo?
Glasba je del mojega življenja že od otroštva, tako da sem gotovo pogrešala nastope. Tudi ko me ni bilo na sceni, sem ustvarjala, poučevala in delala v zakulisju, tako da sem ves čas v stiku z glasbo.

Imaš kaj treme, kako te bodo poslušalci sprejeli?
Ne. Prepričana sem, da ljudje spoznajo dobro glasbo in iskrenost. Je pa res, da se glasbeni stil razllikuje od prejšnjih albumov.

Kako so tvojo odločitev, da se vrneš na oder, sprejeli hčerki in mož?
Hčerki sta še premajhni, da bi razumeli. Za njiju je to pač mamina služba. Mož je pa bil tudi glavni krivec, da sem se spravila bolj odločno ustvarjati.
[predvajaj video]

Sta tudi deklici podedovali kaj maminega glasbenega talenta in želje po nastopanju?
Talent sigurno. Kar se tiče nastopov pa sta še majhni. Sami se bosta odločili, kaj je tisto, kar bosta delali v življenju.

Kako si se v teh šestih letih spremenila ti in kako to vpliva na tvojo glasbo?
Jaz sem se zagotovo spremenila. Mislim, da družina in otroci bistveno spremenijo vrednote in smisel življenja. To se tudi odraža v moji glasbi in besedilih. Je vse skupaj bolj dovršeno in zrelo.

Koliko časa je album nastajal, glede na to, da so vsi instrumenti na njem posneti v živo in da si kot avtorica sodelovala pri kar desetih skladbah?
Album je nastajal nekaj let. Samo snemanje pa je steklo hitro, ker so v studiu igrali profesionalni glasbeniki, ki jim to delo ni tuje. Z aranžerjem Klemnom Kotarjem smo vse prej postavili. On je napisal eno prelepo balado in je tudi delno soavtor nekaj skladb. Vnesel je veliko svežine in trendovskih prijemov, tako da je res zaslužen za sodoben in urban zvok na plošči.

Na kaj si pri plošči najbolj ponosna?
Na to, da smo jo odigrali v živo in je to bil kot nekakšen koncert v studiu. Vsi smo zelo uživali. Skladbe smo ponavljali od začetka do konca - brez »štukanja« in to je bila zame zanimiva izkušnja.

Katera pesem z albuma je tebi osebno najljubša in zakaj?
Jih je več. Težko bi se odločila.

Prvi singel ‘Ti’ je poln plesnih ritmov, so tudi ostale skladbe s plošče takšne?
So zelo različne. Od latino ritmov do funka in sodobnih balad. Dve skladbi sta posneti samo z akustično kitaro.
http://www.youtube.com/watch?v=MdJLy_-NuR0

Boš zanj posnela tudi videospot?
Imam tudi to v načrtu.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Veliko koncertov in nastopov?
Predvsem bi rada , da ljudi moja glasba prepriča in da ji prisluhnejo. Kar se tiče načrtov je vse bolj spontano. Mislim, da bo čas pokazal svoje.

Pravijo, da je poklic starša najtežji in najbolj zahteven. Se s tem strinjaš?
Odvisno, kako na to gledaš. Zame je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v življenju. Je pa res, da zahteva ogromno odgovornosti, ki pa tudi prinese določeno mero skrbi in drugačnega načina življenja, kot sem ga bila prej vajena.

Bližajo se topli majski dnevi in počitnice. Z družino načrtujete kakšen pobeg?
Ja, v Novi Sad k moževim staršem.

Ti med skrbjo za družino in delom ostane še kaj časa zase? Kako se razvajaš?
Ostane mi kar dosti časa, ker sta punčki v vrtcu. Dopoldneve si vzamem za kuhanje kosila in klepet s prijateljicami. Pa tudi kdaj kakšen fitnes, če se mi ljubi (smeh).

Sporočilo za bralce.
Čimbolj se razvajajte s svojimi najbližjimi in veliko sonca v dneh, ki prihajajo.

Sama izbiraš oblačila ali kdaj koga prosiš za nasvet?
Malo obojega, ampak povečini pa zaenkrat sama.

Si vedno urejena do popolnosti ali te lahko srečamo, ko greš v trgovino v trenirki nenaličena?
Z lahkoto me srečaš v trenirki in tudi ličim se v prostem času bolj malo, ker želim, da se koža odpočije od ličil, ki jih uporabljam za nastope, če pa si že naredim make-up, želim, da so ličila ‘lahka’ in kvalitetna, samo če imaš več nastopov, se mi zdi dobro, da koža vmes tudi malo diha.
[predvajaj video]

Najljubša barva?
Malodane vse močne barve; odtenki vijolične, modre, tudi rdeče.

Na podlagi česa se odločiš za nakup?
Na podlagi nuje, cene in ženske nečimrnosti (smeh).

Kaj je tvoja strast - čevlji, oblačila ali modni dodatki?
Brez dvoma na prvem mestu čevlji, takoj nato obleke.

Najljubša znamka?
Je nimam, čeprav priznam, da se pa kot popolna princesa vedno počutim v kreacijah Urše Drofenik in se nakupu njenih oblačil najtežje uprem.

Tudi ženskega dela oboževalcev? Lepotička je priznala, da tudi brez ženskega dela občinstva ne bo šlo, vendar je v njunem zakonu zelo pomembno zaupanje in zvestoba, tako da je ne skrbi preveč. Včasih se v ospredje prerine tudi ljubosumje, toda Natalija je prepričana, da je tudi ljubosumje včasih potrebno, vendar seveda v mejah normale.
[predvajaj video]

Edina stvar, ki je Dejanu ne bi oprostila, bi bili skoki čez plot, vendar se dolgonoga lepotička za enkrat tega prav nič ne boji, saj se ji vznemirjanje in obremenjevanje v naprej zdi popolnoma brez pomena.

In kako nameravata preživeti drugo leto skupnega življenja? Še bolj delovno!

Diva: Naštej svojih sedem čudes sveta.
Katja: Mesto Petra v Jordaniji, Dubaj, Grand Canyon v Arizoni v Phoenixu, Pariz,
Plitvička jezera, Divje jezero in moja Idrija.

Diva: Tvoja zvezdniška razvada?
Katja: VIP vstop v znane klube.

Diva: Najdražja stvar, ki si si jo privoščila?
Katja: Diamantni nakit v Dubaju.

Diva: Tvoj zadnji kozmetični nakup?
Katja: Podaljški za lase SANGRA, ki si jih kar prilepim!

Diva: Kdaj in kako si se najbolj osramotila?
Katja: Ko sem žensko, ki je rodila pol leta nazaj, pa ji je ostal velik trebušček,
vprašala, če ne bi že morala roditi?!

Diva: Neizpolnjena želja iz otroštva?
Katja: Imeti vse Barbike tega sveta!

Diva: Kdo ali kaj te največkrat vrže iz tira?
Katja: Moje prijateljice.

Diva: Rada presenečaš? Kako?
Katja: Seveda, če mi le čas dopušča. S prijetnimi presenečenji, ki so povezana s potovanji, s počitnicami, s pikniki, rojstnodnevnimi zabavami!

Diva: V hotelu s kolikimi zvezdicami ponavadi spiš?
Katja: Najmanj 4.

Diva: Koliko parov čevljev premore tvoja omara?
Katja: Okrog 100.
[predvajaj video]

Diva: Ali se sramuješ katerega dela svojega telesa?
Katja: Ah, ne (smeh).

Diva: Če bi imela možnost brezplačne lepotne operacije, kaj bi si dala
popraviti?
Katja: Najprej prsa, potem pa bi si dala lupinice na zobke.

Diva: Nameravaš narediti drastične spremembe na svoji življenjski poti?
Kakšne?
Katja: Nameravam gledati samo še nase. Preveč sem se v življenju ozirala na druge.

Za revijo Story je povedala, da je že nekaj časa imela težave z dihanjem, saj je bil njen nosni pretin malo ukrivljen. In da bi se izognila dodatnim težavam, je šla pod nož ter si popravila nos. Sicer sama ni pristaš lepotnih operacij in korektur na telesu in ne razume ljudi, ki se odločijo za številne operacije, nato pa se delajo, da o tem nimajo pojma.

Kaj pomeni naslov albuma Sakura?
Sakura pomeni v japonskem jeziku češnjev cvet. Češnjev cvet pa v sebi zajema veliko simbolike.

To je tvoj drugi studijski album. Kakšna je razlika oziroma podobnost s prvim albumom, Animo?
Ne, to je moj tretji studijski album, a drugi samostojni. Prvega sem posnela s Planet groove-i. Prva razlika je ta, da sem zamenjala produkcijsko ekipo in založbo. Plošča je tudi bolj zrela, ker sem tudi sama bolj, vsaj upam, zrela oseba. Zrela predvsem v smislu iskanja lastne identitete kot glasbenica in kot ženska. Je tudi manj “popovsko” obarvana, če se lahko tako izrazim, in ima več prvin soul-a in r’n'b-ja za razliko od Anime, kjer zvok ni bil toliko definiran. Podobnosti pa so v tem, da sem ohranila večji del avtorskega kolektiva, ki je ponovno prispeval svoje tekste in glasbo - Jani Hace, Cazzafura, Doša…

Kako bi opisala glasbo, pesmi, ki jih najdemo na plošči?
Gre za nekakšen ženski princip gledanja na svet in stanje, v katerem se le-ta trenutno nahaja, po drugi strani pa bolj senzibilna ljubezen, odnos do sočloveka in predvsem življenja nasploh.

Tvoje delo so tudi besedila in glasba. Od kje črpaš navdih?
Prispevala sem nekatera besedila in koščke glasbe v sodelovanju z drugimi avtorji. Ne črpam navdiha, navdih pride ali ne pride… in včasih ga ni po celo leto. Zato je treba biti zelo zbran in skoncentriran, da ko se ti odpre tisti “kanal” idej, da si prisoten in da ga ne spregledaš.

Tvoja najljubša pesem na plošči?
“Če ne bomo sami”, zaradi teksta. Drugače pa so mi všeč vse pesmi, ker če mi ne bi bile, jih ne bi objavila. Ne zdi se mi korektno, da daš na ploščo 2 hita, ostalih 8 pesmi pa kot mašilo, da lahko zapakiraš CD. To se mi ne zdi pošteno do poslušalcev in v končni fazi takih pesmi potem ne bi zmogla peti na koncertih, ker ne morem peti nečesa kar mi ni všeč. Ne gre. Je pa res, da ko CD odpojem, ga le redko poslušam in v tistem momentu je za mene to že preteklost. Ponavadi grem takoj naprej novim dogodivščinam naproti.

Bi se še kdaj prijavila na kakšen slovenski glasbeni festival, kot sta recimo Slovenska popevka in Ema?
Želje zaenkrat ni.

Kakšni so načrti za prihodnje mesece?
Promocija Sakure, vzpostavitev repertoarja oziroma prenos Sakure na koncertno raven, ter seveda koncerti. Vmes pa že oziranje za novim materialom za novo ploščo.
[predvajaj video]

Je kakšen projekt v glasbi, ki si ga želiš v prihodnosti še uresničiti? Kakšne še neuresničene želje?
Želim si posneti jazzovski CD z Big bandom. To je želja že od nekdaj. To zvrst obožujem - old school jazz, kot pravimo z velikim Big Bandom, in samo klasičen jazz repertoar. Zelo intenzivno delam tudi na klasičnem petju, ker bi si v prihodnosti želela nastopiti tudi v kakšni klasični vlogi. A o tem kdaj drugič, ko bo čas za to.

Z glasbo si odraščala, pa si vedno vedela, da je to tisto s čimer se hočeš ukvarjati?
Ne, ker kot otrok nisem vedela, da se lahko s tem nekdo ukvarja v poklicnem smislu. No ja, seveda sem na vprašanje, kaj bom ko bom velika, rekla: “pevka in igralka”, a to reče veliko otrok. Glasba je bila za mene vedno nekaj spontanega in naravnega in taka vprašanja so za mene, kot da bi me nekdo vprašal, kdaj sem vedela, da diham. Glasba je bila prisotna vedno in vedno me je zanimala - zelo intenzivno pa od dne, ko sem se kot osnovnošolka popolnoma sama vpisala v glasbeno šolo in so bili v mojem življenju samo Bach, Vivaldi in Michael Jackson …

Poznamo te tudi kot veliko zaščitnico in ljubiteljico živali, ali to traja že od otroških let?
Da.

Na zaščito živali opozarjaš tudi prek svojega bloga. Se ljudje odzivajo na sporočila medijev in organizacij, ima to takšen učinek kot bi si želeli?
Ima, in to zelo velik. Stvari se korenito spreminjajo, sicer počasi, a se. In to je tisto, kar je najbolj pomembno. Spremembe ne bodo prišle čez noč, a ko se bodo zgodile bodo tudi ostale.

Kaj je po tvojem mnenju rešitev za mir in sožitje na planetu?
Ko bo vsak izmed nas postal sprememba, ki jo želi videti, bo nastopil mir za vse Zemljane.

Je še kakšna stvar brez katere si ne predstavljaš življenja?
Poleg zgoraj omenjene glasbe in živali bi mi bilo zelo zelo težko živeti brez staršev, miru in tišine.

Kaj ti polepša dan?
Sonce, rože na vrtu in v lončkih, ptičje petje, javor in mir … pa kakšen nasmešek mimoidočega na cesti.

Sporočilo za naše bralce.
Bodi sprememba, ki jo želiš videti! (Gandhi)