Če naj nekoliko osvetlimo vprašanje, zakaj geji burijo žensko domišljijo, je treba povedati, da tako kot obstaja več oblik heteroseksualnosti, obstaja tudi več oblik homoseksualnosti. Obstaja namreč več načinov, kako nekdo doživlja privlačnost do istega ali nasprotnega spola.

Vsakdo, naj je heteroseksualen ali ne, doživlja privlačnost in poželenje do drugih na povsem svoj, oseben način, zaradi česar je izviren, edinstven in neponovljiv. Prav zato ustvarjanje kategorij in razvrščanje posameznikov po predalčkih vodi v ustvarjanje stereotipov, ne da bi pri tem upoštevali osebnostne razlike.

Možni so tudi prehodi

Tudi med homoseksualci obstajajo razlike na več ravneh. Tako, denimo, obstajajo geji, ki so po videzu in vedenju izrazito možati, drugi so zelo ženstveni, tretji ne kažejo nobenih posebnih zunanjih znamenj. Enako velja za lezbijke: nekatere so videti zelo možate, druge spet zelo ženstvene.

Tudi njihovo ravnanje je nadvse različno: nekateri posamezniki imajo samo heteroseksualne ali samo homoseksualne odnose, za druge, ki jih imenujemo biseksualci, je pri izbiri pomembna zgolj kakovost odnosa in ne dejstvo, ali je oseba ženskega ali moškega spola.

Pri teh je zato povsem možno, da človek po daljšem ali krajšem homoseksualnem razmerju, ko je že povsem prepričan v svojo spolno izbiro, v sebi odkrije željo, da bi vzpostavil stik z drugim spolom.

Znanstveniki se še vedno ne strinjajo, v kolikšni meri posamezni genetski in hormonski dejavniki pogojujejo posameznikovo spolno usmerjenost. Prav nobenega dvoma pa ni, da je odločilnega pomena vpliv domačega in socialnega okolja.

In čeprav človek teži k čim večji stabilnosti, je za njegov obstoj značilno prilagajanje, ki vodi k postopnim spremembam, h katerim nedvomno pripomorejo tudi izkušnje in odnosi z drugimi. Življenje pogosto spreminja posameznike. Pot do sprememb, čeprav te vodijo k ugodnim rešitvam, ni vselej lahka.

Če otroka med odraščanjem vzgajajo kot heteroseksualnega moškega ali žensko in pozneje v sebi odkrije homoseksualno nagnjenje, mora običajno prehoditi težko pot, preden spremeni svojo usmerjenost.

Tovrstna drugačnost namreč v mnogih ljudeh še vedno vzbuja predsodke; primeri se celo, da družina svojemu članu odreče naklonjenost (pomislite samo na tiste, ki imajo ženo in otroke). Zato se tisti, ki jim je uspelo premagati vse omenjene težave, počutijo izpolnjene in se le stežka vrnejo nazaj.

Vendar lahko pride tudi do preobrata, kot se je zgodilo Vojku. Vojko je bil homoseksualec. S svojo usmerjenostjo ni imel prav nobenih težav, saj je bila v njegovem delovnem okolju homoseksualnost celo prednost.

Nato je globoko v sebi nenadoma odkril drugačne želje. Zaljubil se je v Tanjo in prijatelji so nanj začeli gledati kot na izdajalca. Nihče ne more z zanesljivostjo reči, da se tudi pri njem z leti ne bo zgodil takšen preobrat.

“Usodno” je lahko srečanje s čisto posebno osebo. Izkušnje učijo, da se podobni preskoki pogostejši med lezbijkami, ki pripisujejo večji pomen čustvom. Ker pa obstaja več vrst homoseksualnosti, tudi nekaterim gejem medosebni odnosi veliko pomenijo. In v takšnem primeru se utegne poroditi tudi ljubezen do ženske.

Poroka je lahko samo maska

Potem je tu, tako kot v primeru Keanuja Reevesa, še vprašanje očetovstva. Igralec, ki od leta 1991, ko je posnel film Moj mali Idaho, velja za gejevsko ikono, se je zdaj – očitno tudi zaradi očetovstva – odločil za poroko.
Ker pa človeka, kot smo že dejali, močno zaznamujejo izkušnje in ključne osebe iz otroštva, ni izključeno, da se nekdo umakne v homoseksualnost, da bi ubežal fantazmam pretirano posestniške ženskosti, ki jo predstavlja mati, ali moški agresivnosti in prepotentnosti v podobi očeta.

Otrok, ki je imel v otroštvu tovrstne slabe izkušnje s starši, se kot odrasla oseba utegne obrniti k partnerjem nasprotnega spola. Proti drugemu bregu pa lahko človeka ponese tudi življenje: med odraščanjem in dozorevanjem, ko privrejo na dan povsem nove osebnostne plati.

Seveda pa ni rečeno, da je vrnitev k heteroseksualnosti zapečatena enkrat za vselej. Nihče, niti tisti, ki jih konkretno zadeva, ne morejo z zanesljivostjo reči, kako dolgo bo trajalo takšno obdobje: pomeni lahko samo krajšo epizodo, lahko pa postane tudi trajno.
Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšne so najpogostejše značilnosti moških in žensk, ki največkrat podžgejo domišljijo homoseksualcev in zaradi katerih si ti znova želijo postati heteroseksualni.

Če med dejavnike, zaradi katerih se nekateri opredeljujejo kot geji, sodi zavračanje zatiralskega in vsepovsod navzočega ženskega lika (ki spominja na mater), lahko predpostavljamo, da nežna in razumevajoča ženska lahko očara tudi homoseksualca.

Enako velja za lezbijke: tiste, ki zavračajo razmerje z moškimi, ker jih doživljajo kot robate nasilneže (tak je bil po vsej verjetnosti njihov oče), lahko ob pomoči nežnega partnerja odkrijejo moškega v povsem novi, zaščitniški luči.
Razlogov, zaradi katerih ženska osvoji homoseksualca, je nedvomno veliko. To se v resnici zgodi zaradi skupka osebnostnih značilnosti, a tudi zato, ker je do srečanja prišlo v posebnem življenjskem trenutku.

Maria Callas in Pasolini

Dogaja se, da se ženske zaljubijo v homoseksualce in upajo, da jih bodo spreobrnile. Maria Callas, na primer, se je zaljubila v italijanskega pisatelja in režiserja Piera Paola Pasolinija, ki je režiral Medejo, v kateri je nastopila. Čudovit prstan, ki ji ga je podaril, je bil zanj samo znamenje občudovanja in spoštovanja, zanjo pa je pomenil veliko razočaranje. La Divini ni uspelo prižgati heteroseksualne strasti v Pasoliniju, ki je imel takrat stalnega partnerja. Njej je neizpolnjena ljubezen pustila rano, ki se ni nikoli zacelila.

Liz Taylor in Montgomery Clift

Spomnimo se še primerov iz filmskega sveta, ko so igralke upale, da jim bo uspelo premamiti lepotce, kot so bili James Dean, Montgomery Clift, Rock Hudson ali Burt Lancaster. Liz Taylor in Montgomery Clift sta se spoznala leta 1951, na snemanju filma Prostor na soncu.

Ona se je vanj zaljubila. Ko ji je igralec priznal, da je gej, je bila sicer prepadena, vendar to ni skalilo prijateljstva, ki se je razvilo med njima. Nekoliko drugačen je primer Rocka Hudsona, ki se je poročil s svojo tajnico Phyllis Gates – samo zato, da bi utišal govorice o svoji homoseksualnosti. Njun zakon je trajal zgolj dve leti.

Rutinsko pri fimozi

Za začetek povejmo, da je fimoza vsako stanje, pri katerem kožice (prepucij) ni mogoče zlahka potegniti čez glavico (glans) penisa. To lahko povzroči številne težave, od estetskih in higienskih do funkcionalnih. Pri izraziti fimozi so erekcije boleče, saj kožica ni mogoče raztegniti čez ud, pod njo pa se nabirajo nečistoče (smegma), katerih čiščenje je oteženo.

Seveda sodobna medicina učinkovito odpravlja to težavo z obrezovanjem, rutinskim posegom, ki skorajda ne prinaša tveganja, lahko pa pomembno izboljša spolno življenje.

Ni poti nazaj

Obrezovanje ali cirkumcizija je majhen kirurški poseg, s katerim odstranijo prepucij.

Novorojenčki, fantje in mladeniči se obrezujejo tudi iz religioznih, estetskih in funkcionalnih razlogov. Nekateri so prepričani, da je obrezan penis zaradi lažjega vzdrževanja higiene odpornejši na spolno prenosljive bolezni. Nasprotniki obrezovanja so prepričani, da je to nepotreben poseg, v primeru novorojenčkov, ki jim v nekaterih državah kožico odstranjujejo rutinsko, pa celo okruten.

Pripišimo, da je več kot 60 odstotkov Američanov obrezanih.

Med obrezovanjem novorojenčkov najpogosteje ne uporabljajo anestezije, čeprav ni mogoče zanesljivo ugotoviti oživčenosti tkiva in s tem tudi moči bolečine. Prepucij preprosto stisnejo in odrežejo odvečno kožico. Tkivo kmalu okreva, ranica pa se zaraste. Odrasli moški zaradi strahu pred telesno bolečino, pogosto pa tudi zaradi psihološkega nelagodja navadno zahtevajo anestezijo.

To, o čemer velja temeljito razmisliti, pa je, da po obrezovanju ni poti nazaj.

Vendar ne gre pozabiti, da obrezovanje ni vselej enako: pri nekaterih vrstah obrezovanja penisa ostane toliko kožice, da je tudi po posegu videti nedotaknjen.

Po posegu lahko na mestu obrezovanja pride do otekline in bolečine, ki pa ju je mogoče odpraviti z ledenimi obkladki in sredstvi za lajšanje bolečine. Celjenje je pri novorojenčkih kratkotrajno (sedem dni), pri odraslih pa lahko traja do dva tedna. V tem času odsvetujejo spolne odnose in velike napore. Slediti je treba zdravnikovim navodilom za nego rane in brez oklevanja poiskati zdravniško pomoč ob vsakem sumu, da je šlo kaj narobe (oteklina, rdečica, gnojenje).

Dolgotrajnejši spolni odnosi

Mnogi moški opažajo, da je po obrezovanju glavica penisa manj občutljiva, spolni odnosi pa dolgotrajnejši, kar je za nekatere dodatna prednost obrezovanja. Znanstveniki iz Avstralije so ugotovili, da je na notranji strani prepucija množica HIV-receptorjev, ki so občutljivi na ta virus in druge okužbe. Na osnovi tega je mogoče sklepati, da se z obrezovanjem število receptorjev zmanjša, s tem pa tudi možnost okužbe. Pri tem ne gre pozabiti, da je kljub vsemu kondom še vedno najboljša in nezamenljiva zaščita pred okužbo z virusom HIV.

Ste za ali proti?

Odločitev za ali proti obrezovanju je povsem osebna zadeva vsakega moškega. Za moškega z normalno razvitim penisom in glavico, čez katero prepucij prehaja brez težav, je obrezovanje povsem stvar estetsko-higienskih načel. Če pa moškemu življenje greni fimoza, mu lahko ta majhni poseg v veliki meri izboljša kakovost spolnega življenja. Nemara celo bolj, kot si mislite.

Toda isti otroci po končanem igranju ne marajo pospraviti svojih igrač, kar je prva oblika dela, s katero se srečajo. Tudi zato je eno od prvih spoznanj, do katerega mora otrok priti že v prvih letih življenja, da obstajajo tudi neprijetne stvari, ki so koristne, in prijetne stvari, ki so škodljive. Šele ko to razume, se lahko socializira.

Oseba, ki je ohranila otroško, “čustveno” sklepanje, izhaja iz logike, da je vse, kar je prijetno, obenem tudi dobro in koristno. Bolj ko je nekaj prijetno, bolj bi moralo biti koristno in dobro. Na osnovi takšnega sklepanja se zdi, da je strasten seks veliko boljši in več vreden od dobrega seksa, strastna ljubezen pa boljša od ljubezni, ki ne vsebuje strasti. To je razlog da, je strast postala vrednota, in veliko ljudi stopa na pot iskanja užitka. Toda, ali je res tako?

Zgodba iz ordinacije

Na terapijo je prišel mlad moški iz dokaj premožne družine, razlog pa je bil v občasni preobčutljivosti na različne zvoke, kar se mu je dogajalo že nekaj let. Preden so nastopili simptomi, je leto dni skoraj nepretrgoma igral računalniške igrice in redno kadil travo. Na terapevtov predlog, da bi moral za odpravo simptoma vsaj za nekaj mesecev opustiti kajenje trave, je odgovoril, da je to zanj nesprejemljivo. Na terapijo se ni več vrnil.

Ali je strast nekaj dobrega?

Ko ljudje v nečem najdejo užitek ali pa samo upajo, da ga bodo dosegli, se temu strastno posvečajo. Prav zato večina ljudi meni, da je strast na nekaj dobrega, da gre za nekakšno posvečenost, čeprav to ne drži povsem tako. Za ljudi, ki se strastno usmerijo k nečemu, to zanje postane vir največjega užitka, lahko pa tudi največjega trpljenja.

Za človeka, ki je strastno zaljubljen, je lahko ta odnos vir največjega užitka, seveda če je čustvo obojestransko, toda tudi vir največjega trpljenja, če ljubezen ni uslišana.

To včasih pripelje do tega, kar imenujemo zločin iz strasti. Strast torej ni izključno pozitivna, pač pa je lahko tudi zelo negativna. Ena od razlag besede strast pravi, da izvira iz glagola stradati, nastradati, sestradati. Na to kaže poskus, ki so ga opravili na podganah.
Prijetna čustva čutimo manj intenzivno.

Veljalo bi razmisliti o izidih nevrofiziološkega poskusa, ki so ga opravili na možganih podgan. V globokih možganskih strukturah so znanstveniki odkrili mesta, ki povzročajo zelo intenzivno čustvo užitka. Med poskusom so na ta mesta v podganjih možganih namestili elektrode, nato pa so v kletko, v kateri je bila podgana, postavili pedal. Ko je podgana med gibanjem nanj naključno pritisnila, si je s tem na mesto v možganih, ki sproža užitek, poslala blag električni impulz. Ko so podgane dojele, za kaj gre, so brezglavo pritiskale na pedal – vse do svoje smrti.

Ne lakota ne žeja nista bila dovolj močna motiva, da bi podgane opustile pritiskanje na pedal.
Podobno je pri ljudeh, ki v nečem odkrijejo vrhunski užitek, saj se temu posvetijo v tolikšni meri, da zanemarijo druge pomembne vidike življenja, kar jih dolgoročno vodi v propad.

V psiholoških raziskavah, ki se ukvarjajo z intenzivnostjo čustev, se je pokazala jasna razlika med doživljanjem neprijetnih in prijetnih čustev. Prijetna čustva čutimo pol manj intenzivno kot neprijetna. To pomeni, da najprijetnejše čustvo po intenzivnosti dosega zgolj polovico intenzivnosti najmanj neprijetnega čustva. Zdi se, kot da bi obstajala nekakšna biološka pregrada, ki nam onemogoča, da bi občutili preveč intenzivnih prijetnih čustev.

Razlog za to se skriva v funkciji prijetnih in neprijetnih čustev. Nelagodje občutimo, kadar je ogroženo naše telo ali katera od naših vrednot. Nelagodje nas motivira za delovanje, s katerim bomo zaščitili sebe ali to vrednoto. Ko nelagodje postane neznosno, se človeku dozdeva, da preprosto mora ukrepati in s tem vzpostaviti ravnotežje. Lagodje je odziv na zadovoljitev potreb ali potrditev katere od naših vrednot. Zato se ljudje, ki so naklonjeni kakemu predmetu ali osebi, temu objektu približujejo. Če je prijetno čustvo zelo močno, fiksirajo objekt in se od njega ne premaknejo. Zato tudi pravimo, da se je nekdo zaljubil. To pomeni, da je ljubil, ljubil in se zaljubil.

O preživljanju in kakovosti življenja

Kadar vlada revščina, ljudje niso usmerjeni v užitek; namesto da bi iskali prijetna občutja, si prizadevajo omiliti neprijetna. Kadar se ljudje borijo za preživetje in primanjkuje hrane, so lačni, kadar naporno fizično delajo, so utrujeni, kadar je izredno hladno ali vroče, se naučijo preslišati neprijetne telesne občutke. Tako postajajo “močni”, “vzdržljivi”, “žilavi”.

Če se v takšnih okoliščinah znajde celotna družba, se vzpostavi sistem vrednot, ki upravičuje tovrstno čustveno strukturo. Osebo, ki hoče uživati, družba zavrača, etiketira, naposled pa postane predmet prezira.
Toda ko skupnost obogati, se spreminja tudi miselnost. Tedaj stopi na višje mesto kakovost življenja, za to pa je pomembno, kako se ljudje počutijo v okviru svojega gmotnega položaja.

Kakovost življenje človeka, ki je prazen, odtujen, brez jasnih ciljev in smisla, je seveda slaba.

Tudi zato se, ko gre za kakovost življenja, posameznik obrača k sebi in svojim čustvom. Noče več trpeti in se slabo počutiti, pač pa želi doseči prijetno počutje, kar poskuša doseči na različne načine.
Vzemimo za primer glasbo. Kot je znano, je poslušanje glasba dandanes eden od najbolj razširjenih metod za upravljanje z lastnimi čustvi.

Določene glasbene zvrsti v nas sprožijo določena čustvena stanja, zato lahko posameznik z izbiro glasbe upravlja s svojim čustvenim doživljanjem.

Kadar je družba na robu preživetja, ljudje le izjemoma poslušajo glasbo, večinoma med prazniki in obredi ali v dolgih zimskih nočeh, ko nimajo kaj početi. Toda mladi ljudje, ki živijo v blaginji, na območju užitka, poslušajo glasbo po več ur na dan. Tehnološke inovacije, kot so mp3-predvajalniki s slušalkami, omogočajo nepretrgano poslušanje glasbe, ne da bi pri tem motili druge.

Podoben je odnos do hrane. Ko gre za preživetje, je hrana potreba, energija oziroma gorivo, ki ga je treba priskrbeti telesu, da bi lahko delali, vino pa je na voljo le zelo redko. V časih blaginje pa je hrana vir užitka, okusi ljudi se razlikujejo, priljubljena je eksotična hrana in okušanje posebnih vin. V takih okoliščinah ljudje v hrani iščejo užitek, popolnost.

Podoben je odnos do drugih stvari. Ko gre za preživetje, je spolnost potreba, povezana z rojevanjem otrok, pogosto tudi zgolj sprostitev telesne napetosti. Ljubezen je način, kako se ljudje čustveno navezujejo na druge. Na območju užitka, torej v časih blaginje, pa ljudje v seksu iščejo užitek, čimbolj intenzivne in prijetne spolne doživljaje, karseda dolge in intenzivne orgazme. V ljubezni iščemo spektakel nenehne zaljubljenosti, ki vodi do vzhičenja z ljubljeno osebo, nenehno izredno vznemirjenost.

Kultura hedonizma

Sodobna zahodna družba je v veliki meri usmerjena v kakovost življenja, torej k užitku in uživanju. To je v potrošniški družbi pripeljalo do vrste sprememb v življenjskem slogu. Posamezniki v vsem iščejo užitek, sodobna ekonomija pa jih pri tem podpira. Obstaja orjaški sistem, ki ljudem “pomaga” prepoznati lastne potrebe in želje, nato pa jim prodaja izdelke in storitve, ki zadovoljujejo tovrstno ustvarjene želje.

Toda poleg užitka v nakupovanju stvari obstaja še vrsta užitkov, ki vodijo do resnih motenj, predvsem v smislu različnih odvisnosti. Ko ljudje odkrijejo, da nekaj okrepi njihov užitek, se temu strastno posvetijo, kar lahko pripelje do zasvojenosti. Vir užitka je lahko karkoli, najpreprostejša pot do užitka pa ponujajo kemične snovi, kot so droge, alkohol, tobak in podobno.

Droge so kemične spojine, ki delujejo na možgane tako, da povzročajo takšna čustvena stanja, kot si jih oseba zaželi.

Oseba jemlje drogo zato, da bi omilila neprijetne občutke, ali pa zato, ker na druge načine ne more doseči podobno prijetnih občutij - droge uporablja za upravljanje s svojimi čustvi.

Podobno učinkujejo tudi alkohol in druge snovi, to pa velja tudi za hrano. Tako nastane vrsta motenj, katerih temelj je užitek, ki ga ponuja prehranjevanje, določena vrsta hrane, količina ali način njenega uživanja … Sem lahko prištejemo tudi odvisnost od odnosov: nekateri ljudje želijo biti nenehno zaljubljeni (sindrom “ljubim ljubiti”), sem pa spadata tudi odvisnost od določene osebe ali od seksa.

Pogosto je cilj staršev, da bi bil njihov otrok srečen, da ne bi trpel.

Zato mu v vsem ustrežejo, da bi ga le osrečili. Pripravljajo ga za svet, v katerem bo nenehno užival. Tako nastajajo razvajeni otroci, ki pričakujejo, da jim bodo ves užitek priskrbeli drugi, podobno kot so to počeli njihovi starši.

Finančna in ekonomska kriza ter recesija so znaki, da živimo v svetu, ki je nestabilen in ki utegne hitro razbliniti našo iluzijo, da bomo trajno živeli na območju užitka, ter nam pokazati, da prehajamo na območje preživetja, v katerem pa veljajo povsem drugi čustveni mehanizmi.

Obstaja več kot dvajset različnih povzročiteljev bolezni, med najpogostejšimi pa so klamidija, gonoreja, virus herpes simpleks, HIV, humani papiloma virus, sifilis in trihomoniazis.

Obolevnost je enaka pri obeh spolih, vendar ima bolezen navadno hujši potek pri ženskah.

Znaki in simptomi okužbe

Možno je, da bolezen poteka popolnoma brez znakov in simptomov, zaradi česar se posameznik niti ne zaveda, da je okužen. Do 70 odstotkov žensk z gonokokno in klamidijsko okužbo ne kaže znakov bolezni. Toda čeprav je bolezen asimptomatska, še vedno lahko pride do hudih, dolgotrajnih posledic.

Spekter znakov in simptomov je širok, med prvimi in najpogostejšimi pa so smrdeč izcedek iz sečnice in/ali nožnice, genitalni ulkus, oteklina in srbečica v predelu moda in dimelj. Opazimo lahko tudi genitalne ali analne bradavice. Izcedek iz sečnice je lahko znak gonokokne, klamidijske okužbe ali pa sta prisotna oba povzročitelja.

Zato so mikrobiološki testi ključni pri diagnosticiranju povzročitelja. Posamezni znaki, kot so srbečica, rdečica in morebitni izpuščaji, lahko čez čas izginejo. To nikakor ni zagotovilo, da je bolezen ozdravljena.

V primeru virusne okužbe lahko pride do reaktivacije in bolezen je znova prisotna.

Posledice okužbe različne

Hitro širjenje in razširjenost spolno prenosljivih bolezni je posledica dejstva, da ne moremo vedeti, ali je posameznik okužen ali ne, v posameznih primerih pa tega ne ve niti okužena oseba. Okužba lahko mine brez posledic, lahko pa trajno okvari naše zdravje ter povzroči neplodnost ali trajne bolečine, v nekaterih primerih pa celo smrt.

Študije nakazujejo, da pri 10 do 40 odstotkih žensk z nezdravljeno klamidijsko okužbo pride do vnetja male medenice; pri teh ženskah obstaja 6- do 10-krat večja verjetnost, da pride do zunajmaternične nosečnosti. Okužba poškoduje tudi jajcevode, kar lahko vodi v neplodnost.

Ne smemo spregledati dejstva, da je humani papiloma virus glavni povzročitelj raka materničnega vratu. Pri nosečnicah z gonokokno okužbo, so pogostejši spontani splavi, prezgodnji porodi, v 10 odstotkih primerov pa pride do prenatalne smrti ploda.
Če je okužba nezdravljena, do 30 odstotkov novorojencev razvije hudo okužbo oči, ki v primeru pozne diagnostike in neustreznega zdravljenja vodi v slepoto.

Pri moških so posledice klamidijske okužbe vnetje obmodka, ki vodi v neplodnost.

Če nastane vnetje sečnice in stanja ne zdravimo ustrezno, pride do zožitve sečnice, posledica pa so težave pri uriniranju in pozneje bolezni ledvic.

Zaupajte svoje težave

Ko ljudje pridejo k zdravniku, so navadno zaskrbljeni, sram jih, skrbi jih tudi zaupnost. Pomembno je, da ginekologu ali osebnemu zdravniku zaupate in natančno opišete svoje težave. To je ključen dejavnik, zato mora med zdravnikom in pacientom vladati zaupanje.

Pri sumu na spolno prenosljivo bolezen je potreben natančen pregled ustne votline ter genitalnega in analnega predela, pri ženskah pa še vaginalni in mikrobiološki pregled ter analiza izločka. Pri sumu na okužbo s HIV je treba vzeti vzorec krvi in urina. Če je spolno prenosljiva okužba potrjena, je nujno zaupanje med partnerjema, saj je treba zdraviti oba. V nasprotnem primeru lahko resno zboli tudi partner in obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do ponovitve bolezni.

Preprečevanje:

netvegano spolno življenje in higiena
Če so povzročitelji okužbe bakterije ali paraziti, zdravljenje poteka z ustreznimi antibiotiki, v primeru virusne okužbe pa specifično zdravilo ne obstaja. Zato je ključna uporaba kondoma med vsakim spolnim odnosom. Okužbe je namreč veliko laže preprečevati, kot pa zdraviti.

Kondomi okužbe ne preprečijo 100-odstotno, vendar njeno pogostnost v zelo veliki meri zmanjšajo.

Raba lubrikantov, ki vsebujejo olje, ni priporočljiva, saj lahko poškodujejo kondom. Po spolnem odnosu je priporočljivo prhanje, saj s tem odplaknemo s telesa del patogenih mikroorganizmov. Nasprotno pa so kopeli lahko škodljive, saj odstranjujejo normalno prisotne bakterije na koži in v nožnici, s čimer povečajo možnost okužbe.

Med menstruacijo so ženske dovzetnejše za okužbo. Če povzamemo – pri preventivi sta pomembna ustrezna higiena in netvegano spolno življenje.
KLAMIDIJSKA OKUŽBA

Povzročiteljice okužbe so bakterije iz rodu Chlamydia, najpogosteje Chlaymidia trachomatis. Okužba prevladuje med mladostniki v starosti od 15 do 24 let. Prenaša se predvsem s spolnimi stiki, vendar ne smemo pozabiti na možnost prenosa z matere na novorojenca med porodom ali dojenjem.

Razlog za okužbo pri moških je navadno oralni ali analni spolni odnos. Večja dovzetnost mladostnic za okužbo je posledica nezrelega materničnega vratu in posledično večje dovzetnosti za okužbo. Klamidijska okužba je znana kot “tiha bolezen”, kajti tri četrtine deklet ter polovica moških z okužbo ne kaže znakov in simptomov bolezni – spregledajo jih tako sami kot tudi zdravniki.

Pri ženskah sta najpogosteje prizadeta sečnica in maternični vrat.

Značilne težave so izcedek iz nožnice in pekoče uriniranje. Bolečina v spodnjem delu trebuha in hrbta, slabost, povišana telesna temperatura, bolečine med spolnim odnosom ali močnejše krvavitve med menstruacijo nakazujejo, da se je bolezen razširila.

Težave pri moških so podobne: izcedek iz penisa, pekoč občutek med uriniranjem, srbečica okoli spolovila in redko oteklina mod. V primeru oralnega spolnega odnosa lahko najdemo klamidijo tudi v grlu oziroma v anusu pri analnem spolnem odnosu.

Nezdravljena okužba se širi na jajčnike, jajcevode in maternico ter povzroča vnetje male medenice, ki dodatno okvari jajcevode in okoliška tkiva. Pozne posledice so kronična bolečina na območju male medenice, neplodnost ali zunajmaternična nosečnost.

Pri moških so zapleti redki: lahko pride do vnetje obmodka, ki povzroča bolečino, povišano telesno temperaturo in v majhnem odstotku neplodnost. Če se okuži nosečnica in bolezni ne zdravimo, obstaja večja verjetnost prezgodnjega poroda ali pa novorojenec dobi okužbo oči in/ali dihal. Na temelju vzorcev, dobljenih iz urina, sečnice ali materničnega vratu, bolezen diagnosticiramo z ustreznimi laboratorijskimi testi.

Zdravljenje poteka z ustreznimi antibiotiki, ki jih predpiše osebni zdravnik ali ginekolog. Ne smemo pozabiti, da je v primeru okužbe nujno zdraviti tudi partnerja. Da preprečimo vse zgoraj naštete zaplete, sta pri spolno aktivnih mladostnikih priporočljiva letni pregled ter upoštevanje preventivnih nasvetov in ukrepov.
OKUŽBA Z VIRUSOM HERPES SIMPLEKS

Povzročitelji zelo nalezljive okužbe sta virus herpes simpleks (HSV) tip 1 in pogosteje tip 2. Okužen je vsak peti posameznik, vendar pogosteje ženske. HSV povzroča značilno mehurčaste spremembe na koži in sluznici spolovil. Virus vstopi v telo prek ranic, ki nastanejo med spolnim odnosom ali pa so že predhodno prisotne. Večina okuženih se bolezni ne zaveda, saj ne kažejo znakov in simptomov.

Značilne težave so srbenje, pekoč občutek v predelu spolovila in čez nekaj dni pojav rdečih mehurčkov, napolnjenih z brezbarvno vodeno tekočino. Mehurčki čez čas počijo, lahko tudi rahlo krvavijo, nato pa na tem mestu nastane krastica.

Mehurčkaste spremembe se pri ženskah pojavijo na območju zunanjih spolovil, nožnice, materničnega vratu in anusa, pri moških pa na penisu, modih, v sečnici in analnem predelu. Zaradi lokacije so lahko mikcije v času okužbe boleče in pojavijo se znaki, podobni gripi (glavobol, bolečine v mišicah, povišana telesna temperatura).

Okužba s HSV je vseživljenjska, vendar se izbruhi in pojavljanje bolezni razlikujejo od posameznika do posameznika.

Nekateri imajo več izbruhov na leto, drugi le nekajkrat v življenju, pa še ti so s starostjo vse redkejši. Različni dejavniki, kot so stres, menstruacija, bolezni, operativni posegi in utrujenost, povzročijo ponovitev bolezni. Herpesni okužbi so pogosto pridružene okužbe z drugimi spolno prenosljivimi boleznimi, kot sta klamidija in gonoreja. Zato je smiselno izpeljati vso potrebno diagnostiko, s katero diagnosticiramo in odkrijemo morebitne druge povzročitelje.

Okužba s HSV pri odraslih ne pusti dolgotrajnih posledic.

Pri nosečnici z aktivno okužbo se lahko med porodom, ko otrok prodira vzdolž materničnega vratu, okužba prenese na novorojenca. Posledice so poškodbe možganov, slepota in celo smrt.
Zdravila zoper HSV še ne poznamo. Obstajajo protivirusna zdravila, ki pa bolezni ne preprečijo in ne ozdravijo, temveč samo lajšajo obstoječe simptome in podaljšajo čas do naslednje ponovitve. Preventiva je enaka kot pri drugih spolno prenosljivih boleznih. Ključno je, da ne pridemo v stik z mehurčki in njihovo vsebino.

OKUŽBA Z VIRUSOM HPV

Humani papiloma virus (HPV) povzroča predrakave spremembe hujše stopnje, rak materničnega vratu, genitalne bradavice in papilome grla. Vsaj 50 odstotkov spolno aktivnih ljudi se okuži s HPV, do okužbe pa najpogosteje pride v starosti od 15 do 25 let. Virus se nahaja na koži in sluznicah. Pri 90 odstotkih žensk okužba spontano mine v 8 do 12 mesecih in ne zapusti posledic. Pri 10 odstotkih okuženih žensk pa se razvije trajna okužba s HPV; pri teh je tveganje za nastanek omenjenih sprememb večje.
Obstaja več kot sto vrst virusa HPV.

Zdravila zoper okužbo žal še ni.

Od decembra 2006 je na slovenskem trgu na voljo cepivo proti HPV. Cepljenje s štirivalentnim cepivom (proti genotipom 6, 11, 16 in 18) je namenjeno preprečevanju hujših predrakavih sprememb ter raka materničnega vratu, zunanjega spolovila in nožnice, pa tudi genitalnih bradavic. Cepljenje je namenjeno še neokuženim dekletom, kajti cepivo ne zdravi obstoječih okužb s HPV in njihovih zapletov, pač pa okužbo samo preprečuje.

V zvezde so radi gledali že v pradavnini in tudi skozi celotno zgodovino človeštva so vsi veliki vladarji ob sebi imeli svetovalce, ki so jim razlagali položaje planetov ter zvezd, na podlagi katerih so nato sprejemali odločitve. Dandanes je astrologija izredno resna in splošno priznana znanost, dvomov, da zvezde do določene mere krojijo življenje vsakega posameznika, pa že dolgo ni več. Čeprav si vsak človek seveda še vedno sam kroji svojo usodo, prepričanja in življenjska načela, bomo malo za šalo malo zares pogledali osnovne značilnosti spolnih navad, želja in potreb vseh dvanajstih znamenj Zodiaka.

RIBI

Ženske

Ribe natančno vedo kaj ugaja njihovemu partnerju, zato vedno delajo prave poteze, govorijo prave stvari in znajo pričarati užitek tako njemu kot sebi. So izredno odprte in če se njihove fantazije ujemajo s partnerjevimi, bosta odlična ljubimca. Izredno redko odbijejo kakršenkoli predlog, še posebej če je vzdušje prijetno, varno in domače. V srcu so namreč še vedno nepopravljive romantičarke. Idealni partnerji: raki, škorpijoni, kozorogi in ribe.

Moški

Moški rojeni v znamenju rib izredno radi prevzamejo pobudo in če odziv ni po njihovih pričakovanjih, jih utegne zgrabiti nestrpnost. Seksualni zadržki so za njih neumnost, zato obožujejo partnerke z velikim seksualnim apetitom, kakršnega imajo tudi sami. Pred konkretnim spolnim odnosom bodo poskrbeli za dolgo predigro in tudi pozneje se jim ne bo mudilo popolnoma nikamor, saj so izredno vzdržljivi. Njihov najbolj občutljiv del so noge, še posebej stopala.

V zvezde so radi gledali že v pradavnini in tudi skozi celotno zgodovino človeštva so vsi veliki vladarji ob sebi imeli svetovalce, ki so jim razlagali položaje planetov ter zvezd, na podlagi katerih so nato sprejemali odločitve. Dandanes je astrologija izredno resna in splošno priznana znanost, dvomov, da zvezde do določene mere krojijo življenje vsakega posameznika, pa že dolgo ni več. Čeprav si vsak človek seveda še vedno sam kroji svojo usodo, prepričanja in življenjska načela, bomo malo za šalo malo zares pogledali osnovne značilnosti spolnih navad, želja in potreb vseh dvanajstih znamenj Zodiaka.

VODNAR

Ženske

Vodnarke so precej zaprte osebe, toda ko moški najde pot do njihovega srca, se bodo povsem razživele tudi v postelji. Izredno rade bodo preizkušale nove stvari, vendar pa zgolj in samo z ljubljeno osebo, saj iskreno verjamejo, da je vredno truda vse v čemur le-ta uživa. Idealni partnerji: ovni, dvojčki, tehtnice, strelci in levi.

Moški

Vodnarji se do žensk nikoli in nikdar ne obnašajo kot do seksualnih objektov, namenjenih njihovi zadovoljitvi. Radi eksperimentirajo ter veliko dajo na predigro, in čeprav jih je včasih težko pripraviti do seksa, so vrhunski ljubimci. Žensko bodo redno pripeljali do orgazma in tiste, ki vedo kaj lahko pričakujejo od njih, bodo našle pravega življenjskega sopotnika.

V zvezde so radi gledali že v pradavnini in tudi skozi celotno zgodovino človeštva so vsi veliki vladarji ob sebi imeli svetovalce, ki so jim razlagali položaje planetov ter zvezd, na podlagi katerih so nato sprejemali odločitve. Dandanes je astrologija izredno resna in splošno priznana znanost, dvomov, da zvezde do določene mere krojijo življenje vsakega posameznika, pa že dolgo ni več. Čeprav si vsak človek seveda še vedno sam kroji svojo usodo, prepričanja in življenjska načela, bomo malo za šalo malo zares pogledali osnovne značilnosti spolnih navad, želja in potreb vseh dvanajstih znamenj Zodiaka.

KOZOROG

Ženske

Kozoroginje ne marajo dolge predigre, nekoliko ljubkovanja je zanje dovolj, da se povsem razgrejejo. Vendar pa niso ravno navdušene nad eksotičnimi položaji in ostalim eksperimentiranjem, saj jim skorajda enolični ritem brez večjih sprememb povsem zadostuje. Vseeno izredno rade prevzamejo pobudo, zajahajo partnerja in se medtem zadovoljujejo s prsti. V žaru strasti se pogosto zgodi, da moškega opraskajo do krvi, ker pa se težko zadržujejo, so včasih tudi pretirano glasne. Idealni partnerji: biki, škorpijoni in ribe.

Moški

Seks povleče iz kozorogov vse najboljše lastnosti, saj niso polovičarji. Obožujejo ženske, ki vedo v čem uživajo in ki so pripravljene na akcijo, kadarkoli si oni to zaželijo. No, na njihovo srečo je to kar pogosto. So pravi maratonci, saj bodo svoj užitek stopnjevali dokler se bo dalo, nagrajeni pa bodo z božanskim orgazmom ter šele nato poskrbeli tudi za partnerko.

V zvezde so radi gledali že v pradavnini in tudi skozi celotno zgodovino človeštva so vsi veliki vladarji ob sebi imeli svetovalce, ki so jim razlagali položaje planetov ter zvezd, na podlagi katerih so nato sprejemali odločitve. Dandanes je astrologija izredno resna in splošno priznana znanost, dvomov, da zvezde do določene mere krojijo življenje vsakega posameznika, pa že dolgo ni več. Čeprav si vsak človek seveda še vedno sam kroji svojo usodo, prepričanja in življenjska načela, bomo malo za šalo malo zares pogledali osnovne značilnosti spolnih navad, želja in potreb vseh dvanajstih znamenj Zodiaka.

STRELEC

Ženske

Strelke so izredno zagrete za seks na javnih mestih, saj jih občutek nevarnosti vzburja. Ne marajo dolgovezenja, zanje je predigra izguba časa in prav zato izredno rade prevzamejo pobudo. So izredno pozorne ljubimke, za moškega bi naredile vse in njegov orgazem jim je včasih važnejši od njihovega. Idealni partnerji: levi, tehtnice in strelci.

Moški

Vsak spolni odnos s strelcem je nepozabna izkušnja. Sicer izredno težko kontrolirajo svoj užitek, zato velikokrat prehitro doživijo orgazem, vendar pa so hitro spet pripravljeni na drugo rundo. Radi preizkušajo nove položaje in obožujejo erotično masažo, poleg tega pa so izredno spretni z jezikom in partnerko v hipu popeljejo v orgazmične sfere nepozabnih užitkov. Za ženski orgazem so pripravljeni narediti vse kar je v njihovi moči. Njihova šibka točka: notranja stran stegen, oz. ljubkovanje tega področja od kolen navzgor.

V zvezde so radi gledali že v pradavnini in tudi skozi celotno zgodovino človeštva so vsi veliki vladarji ob sebi imeli svetovalce, ki so jim razlagali položaje planetov ter zvezd, na podlagi katerih so nato sprejemali odločitve. Dandanes je astrologija izredno resna in splošno priznana znanost, dvomov, da zvezde do določene mere krojijo življenje vsakega posameznika, pa že dolgo ni več. Čeprav si vsak človek seveda še vedno sam kroji svojo usodo, prepričanja in življenjska načela, bomo malo za šalo malo zares pogledali osnovne značilnosti spolnih navad, želja in potreb vseh dvanajstih znamenj Zodiaka.

ŠKORPIJON

Ženske

Škorpijonke se izredno rade učijo, raziskujejo in eksperimentirajo. Zavedajo se, da seks ni samo fizično, temveč tudi duhovno jemanje ter dajanje in čeprav se v javnosti dosledno obnašajo kot dame, postanejo v postelji prave pokvarjenke. Težko sprejmejo, da jih moški zavrne, zato zlepa ne bodo odnehale pa četudi bi morale za to plačati visoko ceno. Idealni partnerji: dvojčki, raki, škorpijoni in ribe.

Moški

Škorpijoni so na trenutke pretirano pohotni in imajo radi čvrst in grob seks. Uživajo v zadajanju bolečine, zato so ugrizi ali ščipi pri njih nekaj popolnoma samoumevnega. Obožujejo seks v vodi, prav tako pa imajo bolj kot posteljo raje neudobna in nevarna mesta, zato so idealni za ženske, ki jih vzburja seks na javnih mestih.

V zvezde so radi gledali že v pradavnini in tudi skozi celotno zgodovino človeštva so vsi veliki vladarji ob sebi imeli svetovalce, ki so jim razlagali položaje planetov ter zvezd, na podlagi katerih so nato sprejemali odločitve. Dandanes je astrologija izredno resna in splošno priznana znanost, dvomov, da zvezde do določene mere krojijo življenje vsakega posameznika, pa že dolgo ni več. Čeprav si vsak človek seveda še vedno sam kroji svojo usodo, prepričanja in življenjska načela, bomo malo za šalo malo zares pogledali osnovne značilnosti spolnih navad, želja in potreb vseh dvanajstih znamenj Zodiaka.

TEHTNICE

Ženske

Tehtnice so izredno čustvene, ženstvene in so rojene ekshibicionistke. Vedo, da je telo ustvarjeno za to, da ga drugi občudujejo in to dejstvo izredno rade izkoriščajo sebi v prid. Zapeljevanje je zanje umetnost, vendar pa ne bodo nikoli naredile prvega koraka, ampak bodo počakale na moškega. Če bo ta izbral pravo taktiko, bodo samo njegove in z njim jim ne bo težko oditi na raziskovanje meja spolnosti. Idealni partnerji: ovni, dvojčki, levi, škorpijoni, biki in vodnarji.

Moški

Moške tehtnice v vsakem spolnem odnosu iščejo posebno izkušnjo, zato nekaj na hitro zanje enostavno ne obstaja. Izredno so naklonjeni raznim perverznostim, zato so povsem odprti za preizkušanje meja, vedno pa so tudi sami polni predlogov. Njihova šibka točka so lepe ženske, ki nekaj dajo nase in v primeru, da jo bodo začutili, bodo naredili vse, da bi jo dobili v posteljo. Najbolj erogen del telesa: prsne bradavičke.